Čuden zapis, kajne? Pa saj so ja vsi sveti ljudje omenili, da delaj z drugimi, kot želiš, da drugi delajo s teboj. Vsekakor. S tem, verjamem, da so želeli ljudem predati osnovo življenja – lepo delaj z drugimi in ne bit* »žleht«. Ne delaj drugim nečesa, česar ne bi bil rad deležen sam.
Zakaj sem torej zapisal ta naslov? Nikakor ne želim zavreči trditve, ki jo najdemo tudi v svetih učenjih – želim pa jo še bolj personalizirati. Prepričan sem, da tudi njen avtor – Gospod Jezus Kristus, ne bi imel nič proti temu.
Ko sem začutil pozitivno moč celostne psihologije, vegetarijanske in presne prehrane, sem z velikim entuziazmom želel vse to hitro predati naprej. Še posebej tistim, ki jih imam najraje. S knjigo sem prišel do sestre in ji rekel: »Izvoli, Sara … Tu je vse, kar rabiš vedet o življenju in zdravju … Akcija ..« Še isti dan sem šel do prijatelja in tudi njemu na mizo položil knjigo ter rekel: »Prjatu … Vse, kar rabiš vedet … Čitaj, brate, čitaj …«
Teden dni zatem pridem najprej do sestre in šokiran vidim, da knjige nima ne v rokah ne na nočni omarici ampak na – vrhu omare. Kot kosovni odpad. Skoraj razjezil sem se: »Sara … Kaj ti pa je? V knjigi imaš rešitve za vse, s čimer se soočaš, ti pa jo flikneš na vrh omare … Pametna bodi …« Popoldan odidem še do prijatelja. Vstopim v študentsko stanovanje, na mizi pa poleg ostalih študentskih rekvizitov vesel zagledam knjigo, ki sem mu jo podaril, že sekundo zatem pa zagledam prijatelja, ki začne na oz. v tej knjigi zvijati marihuano in tobak! »Alo!«, mu rečem. »Kaj ti je?« To so svete knjige, prijatelj, ti pa frkaš na njih …«
Skoraj sem že začel verjeti, da je dobrota – sirota, ko k sreči na eni izmed lekcij slišim citat, ki pravi:
»Ravnaj z drugimi, kot želijo drugi, da ravnaš z njimi.«
Waaaw … Misel me je zadela … »To je to! Seveda!« Okuse imamo različne. Nekdo obožuje eno vrsto hrane, nekdo drug – drugo; nekdo bo presrečen, če mu za darilo prineseš kračo pršuta, spet nekdo drug se zna ob takem darilu užaliti. Nekdo se zna razveseliti steklenice žganja, drugi pa jo zna kmalu vreči v smeti. Nekomu je všeč, da ga nežno božaš po vratu, drugi pa tega ne mara in mnogo raje vidi, če se ga poboža po hrbtu … S tem razumevanjem – in uporabo tega v praksi, svoje odnose pomakneš nekaj nivojev višje. Gostom, sodelavcem in sorodnikom nikdar ne boš dal samo tega, kar bi jim rad dal sam, ampak to, kar želijo sami.
Tudi to načelo pa ima še eno možno posodobitev. Kakšno? Če boš pogledal, kaj si želi mali otrok – si bo večinoma želel lizike, kokice, čokolaaaado … Alkoholik si bo želel liter, kanister ali pa sod, dva … Narkoman – iglo in tablete … Če jim boš vse to omogočal boš slej ko prej posredno odgovoren za to, da ima otrok hude probleme z želodcem ali zobmi, alkoholik in narkoman pa z družino, zakonom in samim seboj … Kaj tedaj storiti? Kaj naredijo največji? Ljudem ne dajo le tega, kar si želijo – ampak to, kar potrebujejo.
Nekdo pa utegne reči: »Hohoho, Andrej … Kdo pa ste vi, da veste, kaj ljudje potrebujejo, a?« »Kdo sem? Nihče …« Pojma nimam, kaj ljudje potrebujejo. Ravno zato, ker pa vem, da malo vem o tem, kaj kdo rabi, natančno raziskujem življenje, odnose in modrost, da mi vse to postane vsaj malo bolj jasno, razumljivo in praktično. Predvsem to, kaj v prvi vrsti potrebujem sam. Ljudi natančno poslušam, da tako zaznam, kaj jih tare, nato pa s pridobljenim znanjem iz spisov modrosti in učenj izjemnih avtorjev iščem optimalno kombinacijo tega, kar si želijo in tega, kar potrebujejo. Vsak pa nato seveda sam vzame, kar mu je uporabno in izvedljivo.
iz nove knjige Znanje za življenje
inspiracije