Delovanje je sodobnemu človeku potreba in pogoj za uspeh. Delamo, da bi nekaj dosegli. Žal večinoma delujemo s silo, kar pomeni, da si želene rezultate priborimo. Stara vedska modrost pa pravi, da sadovi našega dela pripadajo bogu. Nanje se ne bi smeli vezati. Z vezanjem na rezultate dela povzročamo, da se nam vrnejo vse posledice. Vrnejo se posledice vseh misli, besed in dejanj. To je zakon karme, ki nas v vsakem primeru ujame. Torej gojiti upanja, skrbi in pričakovanja v zvezi z rezultati našega dela nima nobenega pomena. Tako dela ne moremo več izboljšati.
Lahko pa s svojim znanjem in izkušnjami vplivamo na izbiro in načrtovanje ter kasneje tudi na aktivno delovanje. V teh dveh fazah moramo narediti vse, kar je v naši moči. Potem pa rezultate dela mirno prepustiti višjim silam. O posledicah več ne razmišljajmo. Opustimo vse skrbi in pričakovanja, saj skrbi privlačijo težave, pričakovanja pa omejujejo možne rezultate. Pričakovanja so plod našega razuma, ta pa nima sposobnosti predvideti vsega, kar je možno. In s tem, ko oblikujemo množico možnih rezultatov, smo večino potencialnih izzidov pustili zunaj.
Vsi vemo, da je stanje brez skrbi in pričakovanj človeku danes skoraj nedosegljivo. Lahko pa jih nadzorujemo na način, da zavestno ves čas gojimo le pozitivna pričakovanja, če že ne moremo v miru počakati, kaj nam bo vesolje prineslo kot rezultat. Zakon privlačnosti namreč pravi, da vedno privlačimo tisto, kar pričakujemo. A tako od negativnega kot od pozitivnega uma je precej boljši miren um.
NASVET: Ko si glede izbranega in načrtovanega naredil vse, kar je v tvoji moči, prepusti neskončni modrosti vesolja, da oblikuje najboljši možen rezultat. Ti pa se popolnoma sprosti. Tvoje delo je končano.
Karkoli od tu naprej razmišljaš in pričakuješ, svojega dela ne moreš več izboljšati. Posveti se življenju tukaj in zdaj ali pa se posveti drugemu projektu. Takšne nevezanosti in zaupanja v višje sile se človek uči počasi in postopoma. A vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Načrtuj in deluj z vsem srcem in znanjem, nato pa prepusti, da se zgodba razvija naprej sama.
Tak način delovanja bi lahko ponazorili tudi s taoističnim simbolom tai ji tu. Predstavlja proces prehajanja iz skrajnosti enega pola v skrajnost drugega. Govorimo o polarnostih, ki jim na vzhodu pravijo JIN in JANG.
JANG je pozitivna polarnost, ki predstavlja toploto, širjenje, moški princip in aktivnost. JIN pa je negativna polarnost, za katero so značilni tema, hlad, krčenje, ženski princip in pasivnost.
Ko en princip doseže svoj vrhunec, se začne umikati drugemu in obratno. V naravi tako delujejo vse polarnosti: dan – noč, poletje – zima, materija – energija ... Ko dan doseže svoj vrhunec, se začne počasi prevešati v večer in nato temno noč. In sredi noči se prične približevati jutro. Spremembi enega pola vedno avtomatično sledi sprememba drugega. Ko JANG narašča, JIN upada in obratno. To je naravna zakonitost.
Delovanje polarnosti jin–jang v nas samih je povezano z našo notranjo stabilnostjo, s tem, koliko smo se sposobni zavedati sebe in svoje notranjosti. Močnejša je naša zavest, manj intenzivne so polarne skrajnosti, ki jih doživljamo. Če pa je naša pozornost usmerjena pretežno navzven, pogosto zapadamo iz ene skrajnosti v drugo. Iz ekstremno pozitivnega v ekstremno negativno razpoloženje. Takrat tudi principa jin in jang znotraj nas nista usklajena. Zato usmerjajmo svojo pozornost navznoter, na svoje občutke, čustva in misli. Tako razvijamo zavestnost in usklajujemo jin–jang principa svojega delovanja.
Sposobni smo prepoznati čas za aktivnost, tj. princip jang, in kdaj je primerno prepustiti, da vesolje skrbi za nadaljnji razvoj dogodkov, tj. princip jin. Če v nas prevladuje princip jang, nas ta sili, da smo ves čas aktivni. To deluje tako, da pogosto 'v breg potiskamo veliko ploščato skalo' oziroma 'rinemo z glavo skozi zid'. Aktivni smo tudi tedaj, ko to sploh ni potrebno in nima pravega učinka. Rezultate izsiljujemo. Če pa je v nas veliko več energije jin, delujemo leno, počasi in brez volje. Smo preveč pasivni in težko uresničimo svoje zamisli. Harmoničnost bomo dosegli z razvijanjem zavestnosti oz. s povezovanjem s svojo notranjostjo.
PRAKTIČNI PRIMER: Nekdo razmišlja o podjetništvu. To je faza načrtovanja. Nato izbere delovanje, kar povzroči gibanje energije. Energija se uskladi z njegovo izbiro. Deluje z vsem znanjem in ljubeznijo in naredi vse, kar je v njegovi moči. Če po tej fazi začne gojiti skrbi ali pričakovanja, se gibanje energije omeji in prazni njegovo stvaritev. Po eni strani ustvarja, po drugi se omejuje s pričakovanji in skrbmi glede rezultatov. Namesto da bi se princip jang začel umikati pred principom jin in tako omogočil vzpostavitev ravnotežja, se ta še krepi. Bolj ko so rezultati neželeni, ker so takšne pritegnile skrbi in pričakovanja, bolj se oseba trudi izsiliti zaželeno z delovanjem, ki je pravzaprav 'rinjenje z glavo skozi zid'.
Če bi po premišljenem zavestnem delovanju oseba prepustila razvoj dogodkov višjim silam in v miru opazovala, kako se energija razširja in razvija, bi omogočila, da bi se polarna principa jin in jang uravnovesila.
To je primer delovanja s tokom, ne s silo.
inspiracije