Pred nekaj leti sem o povezavi čustev, bolezni in zdravja predaval v enem izmed društev na Notranjskem. Vsi sedeži v prvih dveh vrstah dvorane so bili prosti, zadaj pa je bil prostor polno zaseden. Pred začetkom sem goste vprašal in povabil: »Me vsi jasno razumete in slišite? Prosim, pridite bližje, če želite, da se ne boste gnetli zadaj …« »Ne, ne, vse je v redu, kar začni ...«, so odvrnili.
Po predavanju se mi je večina z aplavzom lepo zahvalila za izvedbo. Nekateri so se že začeli postavljati v vrsto za pristop do mene, v skrajnem levem zadnjem kotu dvorane pa sem opazil starejšo gospo, ki je z mrkim izrazom na obrazu počasi vstajala s stola. Čutilo se je, da se nekaj kuha. In res se je. Že čez sekundo, dve je nervozno zabentila, skoraj zakričala: »Gospod Pešec! Nič se vas ni slišalo tu zadaj … Nič!« »Se opravičujem, gospa,« sem odvrnil: »Zakaj ste sedeli tam zadaj, ko pa je bilo spredaj pred menoj vse prosto?«
»Ne, ne … Ne, ne …« me je takoj prekinila, še preden sem povedal do konca: »Nič se vas ni slišalo tu zadaj …« Opazil sem, da je imela na obeh ušesih slušna aparata. Jasno mi je postalo, da nisem v pravi poziciji, da bi ji karkoli dopovedoval, saj me ne jemlje resno in najverjetneje ničesar niti ne želi slišati, zato sem mirno odvrnil: »Hvala vam; naslednjič bom govoril še glasneje ...«
V življenju je zelo dobrodošlo vedeti, kdaj se prenehati prepirati z ljudmi in jim preprosto pustiti, da se motijo.
Še bolj sem se čudil dejstvu, da je gospa dejansko namenila dve uri svojega časa za to, da je ves čas dogodka tiho sedela nekje daleč v kotu dvorane, bolj kot ne čakajoč na to, da me bo ob koncu v pričo vseh nadrla, češ … »Koliko si pa star, smrkavec mali … Ti boš meni govoril, da nečesa ne želim slišati …« Del vsebine predavanja je bil namreč posvečen tudi temu, da težave z ušesi nakazujejo na to, da utegne biti človek preveč selektiven pri tem, kaj želi slišati in česa ne ...
Ničesar zapisanega v tem poglavju ne jemljite osebno, saj je vse povezano z vsem. Čustva niso edini vzrok za naše zdravstvene izzive, vsekakor pa so zelo pomemben, odločilen faktor.