Živimo na čudovitem vodnem planetu, saj 70% njegove površine prekriva voda. Podobno razmerje vode je tudi v našem telesu, lahko bi rekli, da smo vreča vode, saj voda predstavlja približno 60 - 70% telesne teže človeka, v celični ali izvencelični vodi pa neprestano potekajo življenjski procesi.
Voda ima veliko vlogo pri uravnavanju telesne temperature, preko krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, nahaja se v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah, varuje organe in vezivna tkiva.
Voda nas varuje na individualni ravni in kot vrsto, zato moramo tudi mi varovati njo.
Vode na našem planetu ne bo zmanjkalo, saj nikamor ne uhaja. Zaradi napačnih odločitev in dejanj pa lahko zmanjka pitne vode. Resda 70 % našega planeta prekriva voda, vendar je od tega 97 % slane vode, 2 % sladke vode, ki se nahaja v ledu in le 1 % pitne vode, pa še ta je po našem planetu zelo neenakomerno razporejena.
Na ozemlju Slovenije imamo res srečo, saj nas obkroža pravo bogastvo naravnih, tudi vodnih virov. Naša dolžnost pa je, da naše vodno bogastvo ohranjamo neoporečno in javno dostopno (neodtuljiva pravica do vode) za rodove, ki prihajajo.
VODA IMA SVOJ ČAR
Ne samo staroselska indijanska plemena šajenov, lakot itd., tudi predkrščanski predniki na tleh današnje Slovenije so varovali vodo in verjeli v njeno nadnaravno, čarno moč.
Voda je prebivališče skrivnostnih bitij, saj naj bi po ljudskem izročilu v slovenskih vodah živela razna bajna bitja. Jezera, potoke, studence, reke in tolmune so v davnih dneh oblikovala skrivnostna bitja – vile, škrati, velikani in zmaji. Pa povodni mož - vam je kaj znan :-) ?
Že več let se govori o vodi kot prinašalki zdravja, ki naj bi bila dojemljiva tudi za moč naše namere. Voda naj bi si zapomnila informacije in jih prenašala naprej. Kar nekaj slovenskih zdravilnih vrelcev naj bi bilo v naših krajih, po ljudskem verovanju pa so dobili svojo zdravilno moč od skrivnostnih bitij.
Voda ima pomembno mesto v skoraj vseh mitologijah sveta. Pojavlja se tudi v osi sveta ali axis mundi, kjer se poleg drevesa pogosto nahaja še izvir žive vode in zraven njega kamen, vse to pa je skupaj predstavljalo zaključeno celoto.
DAROVANJE VODI
Voda življenje prinaša in ohranja, a ga lahko tudi vzame.
Po eni strani so naši predniki v vodi videli nadnaravno moč, nekakšno vodno božanstvo, ki se mu je bilo potrebno prikupiti ali pa se mu odkupiti z darovanjem, po drugi strani pa so ob posebnih priložnostih to moč skušali izkoristiti tudi zase.
Darovanje vodi izraža sledi globokega verovanja v vodno božanstvo, zato je krščanstvo uspelo to prepričanje preusmerjati le postopno, z osredotočanjem na cerkvena praznovanja in pokristjanjenjem besedil, ki so obredje spremljala, torej tudi pesmi. Vendar je voda kljub pokristjanjenju v predstavah ljudi obdržala posebno moč.
V Beli krajini so darovanje vodi pospremili z besedami:
»Na, voda, to darujem tebi, tudi ti daruj meni!« (Kuret 1970: 241).
Tudi na videz nepomembna navada, kot je metanje kovancev v vodnjake, nakazuje na to, pa naj gre za tako znani vodnjak, kot je Fontana di Trevi v Rimu, za Robbov vodnjak v Ljubljani ali za komaj znane vodnjake malih mest. Sledi nekdanjega verovanja v moč vode namreč opozarjajo na to, da danes narodov ne združuje le ohranjeno izročilo, temveč tudi to, kar se ni ohranilo ali pa je bilo zaradi iskanja razločevalnega prezrto ali zamolčano.
Viri:
Čar vode v Slovenskem ljudskem izročilu, Dušica Kunaver
Človeško telo in voda, Strokovna skupina za vode, NIJZ-Center za zdravstveno ekologijo
Svetovno drevo (Axis mundi), Nejc Petrič
Voda! Jaz ti darujem, od dna do dna …« Pesemske sledi verovanja v nadnaravno moč vode, Marija Klobčar
inspiracije