Danes se veliko govori o pozitivnem, zdravem in avtentičnem starševstvu, kar je zelo spodbudno za prihodnje generacije, saj so starši vse bolj ozaveščeni in pripravljeni delati na medsebojnih dobrih odnosih. Biti starš je ob vseh teh smernicah, navodilih, pravilih in lastni kritiki, izčrpanosti in preobremenjenosti posebno težko. Sprejemati sebe takšne, kot smo (utrujeni, tečni, lačni, s slabo pričesko, naveličani, karkoli že ...), je začetek in osnova za razumevanje, skozi katero bomo lažje sprejemali dane situacije, odnose in svojega otroka ob izzivih, v katerih se vsakodnevno znajdemo.
Kaj lahko naredimo, da olajšamo starševstvo sebi in omogočimo otroku čim več?
Splošnega recepta ni, prav tako NI pravil, ki bi splošno držala za vse. So pa smernice, ki so nam lahko v pomoč in si jih lahko prilagodimo glede na potrebe svoje družine.
Skrb zase je ključ in posreden odgovor pri vseh razsikavah in študijah. Ko zmoremo prisluhniti in zadovoljiti svoje osnovne potrebe po spanju, počitku, lakoti, žeji in preostale, smo na dobri poti. Naslednja raven potreb, ki jih moramo zadovoljiti, sta: bližina, da napolnimo svoje srce z ljubečimi odnosi, mirom in pristnimi prijateljstvi, iskrenimi pogovori; če pogledamo še dlje, potrebujemo duhovno hrano, v kateri rastemo, se razvijamo in črpamo energijo za težke dni. Odnos je tisti, ki zdravi. Zdravi naše otroške rane in je tisti, ki daje največ vašemu otroku danes.
Smernice vitalnega starševstva:
- Pogovor in podpora partnerja. Družine so si med seboj različne, ampak starša sta vedno oba, mama in oče. Oče ni le finančni skrbnik, tudi ni varuška, s katero je otrok le nekaj ur na teden. Oče je starš in zmore poskrbeti za svojega otroka na drugačen način, ki je še vedno skrben, topel in pristen. Moški/oče potrebuje čas, da se z otrokom poveže sam, saj takrat najintenzivneje gradita svoj odnos. Ob novorojenčku je oče steber in glavna opora mami, z meseci pa lahko vedno več nege in igre z otrokom prevzame nase. Pogovor in pričakovanja partnerjev, razumevanje in empatija, posvečen čas njima in družini, usluge, darila in dotiki so osnove, ki tvorijo vitalen partnerski odnos. Odnos je živ in treba ga je negovati, tudi če v prvih letih starševstva pridejo krize, so te 'normalne'. Ni se jih treba bati, dobro pa se jih je zavedati in iskati rešitve sproti.
- Razdelitev nalog. Vse se začne znotraj nas (moram biti pridna, popolna, vse imeti čisto in pospravljeno, izčrpana ALI zmorem počivati, narediti svoj del in poskrbeti zase) in naše družine (kako so razporejene naloge v gospodinjstvu, kdo kuha, pomiva, sesa in podobno, kdaj ima kdo prosti čas samo zase). Ob tem, ko povemo, da ne zmoremo več (izgorelost ni rešitev, tudi pridni nismo s tem, da izgorevamo in prestopamo svoje meje), jasno razdelimo naloge in odgovornost znotraj družine. Ko je eden od staršev več zdoma kot drug, skušajmo porazdeliti skrb in nego za otroka tako, da bo tudi drug starš imel priložnost povezanosti in intimnosti z otrokom takrat, ko je doma. Za hišno pomoč lahko prosimo sorodnike ali najamemo koga, ki bo odvzel del nalog in tako olajšal obremenjenost staršev.
- Pomoč in povezovanje. Ko v vaši bližini ni starih staršev, ki bi lahko pazili na vnučke, ter tet in stricev, se skušajte povezati z drugimi starši, ki jih srečate na igrišču ali v kakšni podporni skupini. S pogovorom in iskrenostjo ob povezovanju z drugimi starši se nam zmanjšuje stres ter dobivamo pogum in moč za soočanje s še tako težkimi trenutki dneva, ki so drugim nepredstavljivi. Največkrat potrebujemo le to, da smo slišani in sprejeti v medsebojnih odnosih takšni, kot smo.
- Objem. Objemi dokazano zmanjšujejo stres. Med objemanjem se sprošča hormon oksitocin, ki nas povezuje in zbližuje v ljubezni, nam daje občutek varnosti in sproščenosti v odnosu. Ko smo sami žalostni, se privijemo k partnerju v objem, ko otrok joče, ga je strah ali nas potrebuje, ga stisnemo k sebi v naročje. Objem zdravi.
- Počitek. Nujna potreba otroka in odraslega. Takrat ko otrok počiva, skušajmo počivati tudi starši, in čeprav je to velikokrat težko izvedljivo, imejmo v mislih, da tudi naše odraslo telo potrebuje počitek. Vsi opravki bodo počakali, pomembno je, da ohranjamo zdravje in skrbimo za lastno telo. Počitek in spanje sta osnovi za lažje premagovanje vsakdanjih izzivov. Odnos, ki ga imamo do svojega telesa, opazujejo tudi otroci, ki se učijo ob zgledu in iz naših dejanj.
- Narava in vitamin D vabita. Otroci so večinoma radi zunaj, zato jim omogočimo čim več svežega zraka, sprehodov, raziskovanja igrišč, gozdov, travnikov in okolice. Tudi odraslim svež zrak, vitamin D in sprehodi dajejo energijo, zmanjšujejo stres in pozitivno vplivajo na splošno počutje. Ob raziskovanju okolja, v katerem živimo, otroke učimo tudi odnosa do narave.
"Ko so otroci preobremenjeni s težkimi čustvi, potrebujejo mirne starše."
Mirnost, zbranost in potrpežljivost pa črpamo iz sebe in odnosa do sebe, svoje ljubezni, zato jo negujmo in polnimo z dobrimi medsebojnimi odnosi, spoštovanjem in skrbjo zase.