Več kot daš, več dobiš

Kdo je Andrej Pešec v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?

Andrej Pešec je v prostem in poslovnem času ista oseba, saj mu igranje različnih vlog ne leži. Veliko raje kot to je, kar je. Ker želi biti učinkovit pri delu na področju vzgoje, izobraževanja in osebnostnega razvoja, ne sme biti razlike v njegovem javnem in zasebnem profilu.

Obožuje iskrene in velikodušne ljudi, delo z mladimi in odkrivanje ter razkrivanje skrivnosti življenja. Srh ga spreleti, ko pomisli na možnost, da ga pamet, ki ga je po kar nekaj letih končno srečala, spet zapusti. Kri po žilah mu požene vsaka nova priložnost biti na razpolago vsem, ki iščejo in potrebujejo to, kar mu je bilo dano ter pristen občutek, da sem ob pravem času na pravem mestu.

Nekoč si bil zavzet in uspešen spletni pokeraš, a te je odvisnost od hazarda povsem izčrpala. Kdaj si si rekel: »Zdaj je pa dovolj! Čas je, da se podam na pot samoraziskovanja«?

Vsi se učimo in zorimo, vsak s svojim tempom. Nekim čudežom mi je šlo pri pokru tudi zaradi dobre organizacije in sistematizacije dela nenavadno dobro, tako se prijatelji še danes čudijo, kako to, da sem prenehal z igranjem.

Več let sem smatral, da mi bo igranje pokra nekje ob morju prineslo mir in srečo, ko pa sem to dobil, sem videl, da to ni to. Nekaj je manjkalo. Ker je bila želja po spremembi vse večja, sem kmalu naletel na neverjetne ljudi, ki so mi pomagali razviti višji okus. Pika na i je bila serija nenavadnih doživetij, ki je bila kot »teaser«, kot nekakšni »welcome drink«, ki me je popeljal na pot, ki nudi še večjo porcijo užitka in sreče, kot vse, kar sem počel nekoč.  

Po izobrazbi si sicer univ. dipl. politolog, ki pa je postal strokovnjak za vzgojo, odnose in izobraževanje. Kako to, da si namesto na klop parlamenta zajadral v vrtce, šole, izobraževalne centre in druge izobraževalne ustanove?

Posebno željo sem po takšnem delu sem razvil, ko sem prišel v stik z nenavadno praktičnim znanjem vedske psihologije, pedagogije, filozofije in starodavne modrosti, kar mi predstavlja neizčrpen vir znanja in inspiracije, še posebej ko vidim čudežne rezultate, ki jih imajo tudi vsi, ki to poskusijo v praksi.

Politika me nikdar ni posebej zanimala. V šole in izobraževalne centre sem zašel, ko sem dojel, da lahko s tem, kar vem, imam in znam, pomagam veliko tistim, ki morda enako zmedeno živijo iz dneva v dan, kot sem to nekdaj počel sam. Vrata v šole so mi odprla leta prakse s slabimi navadami, ki so mi svoj čas predstavljala vir sreče in užitka v navidezno nesmiselnem svetu.

Na svoji spletni strani si napisal, da si v dijaških in študijskih letih dobro spoznal svet pasti in izzivov, ki danes čakajo mlade. Nam zaupaš, o kakšnih izkušnjah si govoril, kakšen vpliv so imele nate in kje je bila točka preloma, da si danes predavatelj, ki nanje opominja?

Vse slabe navade in pasti so zgolj neuspešni in obupni poskusi iskanja sreče, tako mladim raje kot prepovedi, česa ne in zakaj ne, raje predstavim kaj, kako in predvsem zakaj to početi. Izredno pomembno je, da imajo mladi podporo, zgled in pomoč na poti, v katero želijo iti, česar pa s strani staršev in profesorjev zaradi različnih dejavnikov včasih ne dobijo.

Nekdo, ki dela to, kar rad dela in nekaj v čemer je dober, ima bistveno manjšo potrebo po odvisnostih, slabih navadah in lenobi. Če poleg tega razvija še značaj in delovne navade, nima kaj skrbeti, saj v tem primeru ob trudu in vztrajnosti pride vse ob pravem času, samo po sebi. Preverjeno.

Največji preobrat se je zgodil, ko sem razočaran, naveličan in presenečen dojel, da najvišji nivo užitka in smisel življenja ni ležanje na plaži, ampak razumeti kakšna je tvoja naloga in vloga ter ravnati skladno s tem. Največjo vlogo pri tem je imela velika želja in stik z izjemno navdihujočimi, zglednimi, upam reči svetimi ljudmi.

V mladosti si bil perspektiven športnik, a si moral šport zaradi resnih težav z zdravjem opustiti. Kako si sprejel ta preobrat? Kaj ti je v tistem obdobju predstavljalo tolažbo, motivacijo za naprej?

Kako? Slabo :) Prva reakcija na to je bil obup in tesnoba, saj prej niti nisem pomislil na to, da se v življenju ukvarjam s čim drugim, kot s športom. Naslednjih nekaj let sem motivacijo iskal v računalniških igrah, športnih stavah, pokru, prijateljih, marihuani in iskanju izgovorov ter krivcev za nastalo zmedo, kar pa ni dalo pravega rezultata.

Ja, kar nekaj časa me je spremljal občutek žrtve, saj takrat še nisem vedel, da se vse zgodi z namenom in da nič ni samo po sebi niti dobro niti slabo, danes pa razumem, da je bil to blagoslov pod krinko. Vsak je sam scenarist svojega življenja, ne pozabimo pa, da ima vsak scenarij tudi urednika. Ne dobiš vedno to, kar želiš, ampak to, kar rabiš.

V sklopu svojega projekta Znanje za življenje si izvedel že preko 500 predavanj na temo odnosov in učenja po izobraževalnih ustanovah, zavodih in podjetjih v Sloveniji in tudi na tujem. Kako bi ocenil obiskanost svojih predavanj in zanimanje ljudi, predvsem učiteljev, ravnateljev in staršev otrok za to področje?

Večina je nad slišanim navdušena in presenečena, nikdar pa ne moreš zadovoljiti vseh, kar je povsem razumljivo. Seveda naletim tudi na takšne (učitelje in starše), ki jim slišano ni všeč, no moja naloga je govoriti resnico, četudi morda komu ni všeč, trudim pa se jo predati na dobronameren, spoštljiv in ponižen način, da je hkrati prijetna za uho. Večina šol, ki mi da priložnost, se navadno odloči za nadaljnje sodelovanje v obliki novih predavanj in delavnic.

Ni pa bilo vedno tako. Včasih si se namreč na smrt bal javnega nastopanja in izpostavljanja. Kdo ali kaj ti je pomagalo pri rušenju teh mentalnih preprek in grajenju samozavesti?

Ni bilo vedno tako, ne J. V izjemno pomoč mi je bilo to, da sem prišel v stik z ljudmi, ki me  sprejemajo in podpirajo natančno takšnega, kakršen sem, ter proučevanje modrosti in filozofije, ki mi je pomagala pri premagovanju številnih omejujočih prepričanj, ki nimajo nič skupnega z resničnostjo. V primeru iskrenih, vztrajnih in potrpežljivih želj ter prizadevanj, se nimamo česa bati, saj dobimo vedno takšno in drugačno pomoč, vse pride ob pravem času, a morda ne v takšni obliki, kot smo si mi zamislili.

S predavanji sem začel, ko mi je bilo na več načinov jasno pokazano, naj začnem z deljenjem tega drugim. Nikdar nisem bil ekstrovertna oseba, tako se niti danes ne izpostavljam toliko zaradi sebe, ampak predvsem zaradi drugih. Modrec Šrila Prabhupada je zapisal: »Nekdo, ki ima resnično praktično znanje, ne deli pa ga z drugimi, je nasilen.«

Kje si pridobil vso potrebno znanje, ki ga predajaš in uporabljaš na svojih predavanjih in individualnih konzultacijah?

Ko sem prišel v stik z modrostjo sem nekaj let nazaj skoraj vsak dan tudi po 10 ur in več poslušal in prebiral vsebine s področij, kjer sem bil zelo slab (odnosi, komunikacija, psihologija …). Praktično vrednost teh učenj sem lahko preveril takoj. Vsak od nas bi moral postati psiholog. Ne v smislu tega, da vemo, kaj je rekel on, ona in kakšne so razne definicije ter teorije, ampak bolj v smislu tega, da preprosto vemo, kako biti zadovoljen in uspešen. Vse znanje služi zgolj temu, da je človek srečen.

Veliko večino znanja pridobim z rednim branjem in poslušanjem avtorjev z izjemno širokim in globokim razumevanjem življenja. Večina avtorjev, od katerih se učim, je znana po izjemno spretni sintezi starega in sodobnega znanja. Blagoslovljen sem tudi z možnostjo osebnega stika in prijateljstva s številnimi izjemnimi osebnostmi, ki so mi vedno na voljo za nasvet in spodbudo. 

So tvoja predavanja v šolah in vrtcih podprta s strani države oziroma Ministrstva za šolstvo ali je povabilo za predavanje odločitev posameznih ustanov?

Šole in me večinoma povabijo znotraj projektov »Šolski parlament« ali »Zdrava šola«, s starši in strokovnimi delavci pa sodelujem v obliki roditeljskih sestankov in strokovnih izobraževanj. Predavanj (še) ne izvajam v sklopu projektov ministrstev, upam in verjamem pa, da nekje nekoč pride do sodelovanja in podpore tudi na teh nivojih.

Kaj je po tvojem mnenju glavni razlog za nezainteresiranost današnje mladine za učenje, delo, komunikacijo idr.?

Otroci so preobremenjeni, sistem je impersonalen, neprilagojen potrebam in inklinacijam posameznikov, vsi mi pa smo različni. Velik izziv predstavlja tudi dejstvo, da mladi niti ne vedo, zakaj točno bi se sploh učili, ko pa v celotni sliki pogosto ne najdejo dobrega zgleda niti ne vidijo pravega smisla.

Ali vas je treba motivirati, da greste delat nekaj (za druge), kar res radi počnete? Koliko hrane lahko pojeste, če vam je le ta všeč? In obratno, kaj če vam ni? Ključno je mlade usmerjati skladno z njihovimi tendencami, hkrati pa jim z zgledom pomagati razviti velikodušen značaj in željo po aktivnem trudu in razvoju.    

Glede na to, da ogromno časa preživiš v stiku z našim šolskim sistemom in tistimi v tujini, me zanima tvoje iskreno mnenje: Je slovenski šolski sistem perspektiven ali bi ga bilo potrebno temeljito posodobiti?

Sodobni šolski sistem je žalostno neprilagojen potrebam in interesom otrok, veseli pa to, da v šolah delajo številni izjemno prizadevni učitelji in ravnatelji, ki stalno iščejo dodano vrednost in resnično dajejo vse od sebe. Sistem potrebuje temeljito prenovo, začne pa se z vsakim korakom v pravo smer.

Meniš, da bomo v Sloveniji kdaj dosegli nivo finskega šolskega sistema in švedskega 6-urnega delovnika?

Nikoli ne reci nikoli, no trend žal ne kaže, da bi se kaj bistveno spreminjalo v to smer. Ljudje postajamo preveč pasivni, neiznajdljivi in nedejavni, ko gre za nekatera ključna področja življenja, eno od njih je gotovo vzgoja in delo z mladimi. Tudi pri nas k sreči že delujejo zasebne šole, ki vzgoji pristopajo na drug način. Življenje je polno kompromisov, nikdar pa dolgoročno ne sprejemajte slabih kompromisov, ko gre za to, kdo in kako dela z vašimi otroki, kje živite, kaj delate in kaj jeste.

Razmere na trgu dela bodo vse bolj zahtevne, ljudje bodo vse bolj izkoriščani, tako ne pričakujte preveč. Praktično znanje za življenje nam lahko pomaga do boljših možnosti na vseh področjih življenja, še posebej glede dela in služb. Postanite prvorazredni strokovnjaki svojega področja, ki vam je pisano na kožo in gotovo bomo imeli boljše izhodišče tudi na trgu. Bolj pripravljeni, kot bomo, boljše možnosti in izhodišče za delo bomo imeli, zelo dobrodošlo pa je tudi to, da poiščemo alternativne možnosti dela, zaslužka in samooskrbe.  

Kako bi v splošnem ocenil vodstvene sposobnosti slovenskih podjetnikov? Bi morda izpostavil kakšno ključno razliko med vodenjem velikih, srednjih in majhnih podjetij? Se strinjaš s trditvijo, da je jasna komunikacija ključ do uspeha podjetja?

Slovenija ima že od nekdaj številne izjemne posameznike, ki jasno kažejo, kaj vse se da z inteligentnim, kreativnim in iznajdljivim delom, povezovanjem in potrpežljivostjo

Podjetja največ sredstev poleg marketinga navadno vlagajo ravno v področje odnosov, tako je nekdo, ki obvlada to znanost posebej zanimiv za številne uspešne delodajalce. Odkar tudi sam glavnino časa posvečam razvoju na tem področju – poslušanju, uporabi pozitivnega govora, iskanju rešitev in empatiji – vedno znova opažam, kako preproste in učinkovite so spremembe s preprosto spremembo komunikacije.

Praviš, da je ženska gibalo življenja in da je od nje odvisno, kako živimo kot skupnost, družina. Močnejša je in več zdrži, zato je važno, da je srečna in zadovoljna. Koliko očitkov iz strani moške publike si že slišal na račun te izjave? Kaj si sploh želel sporočiti s to izjavo - da je nas ženske potrebno razvajati, ali si na nas preložil breme družinske in družbene blaginje? :)

Moški se pogosto pritožujejo nad tem, da danes ni več pravih žensk, no pogosto pozabljamo na to, da je vse manj tudi pravih moških. Ne pravim, da je treba kogarkoli pretirano razvajati, no moški, ki ve, kako pomembno za vse je, da je ženska zadovoljna in preskrbljena, bo naredil vse za to, da priskrbi vse, kar družina potrebuje (a ne nujno tudi vse, kar želi). Ne bo dovolil, da dela v okolju (razen če tega ne želi sama), ki jo izmuči do te mere, da ne uspe dati neprecenljivega doprinosa v vzgoji in odnosih. Vse večje materialne potrebe družin pa izhajajo iz naših nezadovoljenih emocionalnih in duhovnih potreb.

Neusmiljeni kapital živi na račun nesrečnih družin, izkoriščenih žensk in nemotiviranih moških. Dokler ne bomo oživili celice planeta – družino, se ne moremo nadejati spremembam na bolje. Kdo je kriv? Nihče. Vsi pa smo odgovorni. Vsak zase.

Vsak je drugačen, no ženska in moška narava sta si zelo različni. Kdor koli temu slepo oporeka, javno kaže svoje neznanje. Ravno to področje je ena mojih najbolj zanimivih tem, saj vidim, kako čudežno transformacijsko vlogo ima razumevanje tega na vseh področjih našega življenja. Raziščite in preverite sami.

Praviš, da te čustva bodisi osvobodijo ali pogubijo. Kako se z njimi spoprijateljiti, tudi s tistimi neprijetnimi?

Čustva nas kot kompas usmerjajo k naši optimalni liniji, treba pa je razumeti, da mi nismo ta čustva; čustva so le orodja, ki nam pomagajo do boljšega samozavedanja, boljšega stika s svojimi potrebami in samim seboj.

Neprijetnih čustev se niti ni treba izogibati, treba pa jih je razumeti in »rafirnirati«: strah v razumevanje in ljubezen, jezo v navdih in toleranco …

V največji meri na njih vpliva naš sistem prepričanj in pogled na svet, tako je zelo pomembno, da življenje zasnujemo na zdravem temelju, ki nam omogoča razumeti, kaj lahko pričakujemo od sebe in od drugih, sicer se ne bomo mogli izogniti neštetim šokom in razočaranjem. V največji meri se naša čustvena inteligenca razvija v prvih letih, zato je ključno, da le ta lahko lepo zori v okolju skrbnih, ljubeznivih in predanih staršev.

Freud je nekoč rekel, da človek ni gospodar niti v lastni hiši. S tem je seveda mislil, da smo ljudje pogosto sami sebi največji sovražnik. Kako ukrotiti misli, da bo um delal za nas in ne obratno? Kje se začne ta pot? Je morda ključ v meditaciji?

Ego in um rada delujeta ravno diametralno nasprotno našim resničnim interesom, tako je zelo dobrodošlo delati na tem, da spoznaš kdo si in kakšne so tvoje resnične potrebe in interesi. Razum ima moč vpliva nad umom, tako je nujno krepiti razum in dobro spoznati vse, kaj vpliva nanj – čas, hrana, gibanje, narava in naš sistem vrednost, prepričanja, ki oblikujejo misli, občutke, želje. Zelo pomembno je biti zelo selektiven pri vsem, čemur se tako ali drugače izpostavljamo.

Jutranja meditacija in zgodnje vstajanje sta dve preverjeni metodi, ki lahko odločilno pomagata pri tem, da bo um deloval kot prijatelj, in ne kot sovražnik. Sam pa meditacije ne vidim zgolj kot kratek ritual, ampak bolj kot način življenja, kjer vse, kar počneš, delaš za višje dobro. To je najlažja in najučinkovitejša metoda za ukrotiti um. Modrost uči celo, da uma niti ne moremo zares ukrotiti sami, da pa je to izvedljivo, če se pri tem boju redno obračamo na pomoč od zgoraj.

Pa ti, si zadovoljen s svojo osebnostno rastjo ali te morda kakšna stvar še pesti in je še nisi povsem obvladal?

Trudim se biti zadovoljen s tem, kar imam, nikdar pa nisem povsem zadovoljen s svojim napredkom in s tem, kar sem pripomogel in dal.

Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi osebnosti rasti in izboljšati odnose z bližnjimi?

Serija knjig »Spiritual warrior«, avtor Bhakti Tirtha Swami, svetovalec Nelsona Mandele, Mohameda Alija in mnogih izjemnih posameznikov. Imam veliko zbirko del z raznih področij, tako mi lahko kadarkoli pišete, če želite poglobiti znanje s kateregakoli področja, o katerem govorim.

Od kod črpaš navdih? Kdo ali kaj predstavlja tvoj vir motivacije?

Obožujem biti ob pravem času na pravem mestu v pravi zavesti, pravzaprav skoraj več ne zdržim brez tega, tako uživam v tem, da lahko s tem, kar imam in znam tako ali drugače prispevam svoj delež.

Navdih črpam iz dobre družbe, jasnih in smiselnih ciljev ter dejstva, da je življenje dobilo neko rdečo nit. Svoj čas si nisem niti predstavljal, da obstajajo tako čudoviti ljudje, življenje polno presenečenj in smiselni odgovori na vsa vprašanja.

Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega?

Obožujem branje zgodb in citatov. Redno jih objavljam tudi na facebook strani Znanje za življenje. Težko se odločim le za enega, lahko pa zapiševa tegale: »Govorili so, da se tega ne da in da je to nemogoče, potem pa je prišel nekdo, ki tega ni slišal in to preprosto naredil.«

Morda še zaključna misel?

Več, kot daš, več dobiš; če pa nimaš nič, daj pol od tega. Dobrota ni nikoli sirota, če deluješ po pameti in ne na pamet. Če vam lahko kakorkoli pripomorem, sem vam vedno na voljo!