Prva stvar, ki jo morate razumeti: moč ženske ne leži znotraj koncepta »Jaz sem močna, vsakogar lahko spravim na kolena in pometem s poti.«
Njena moč je v zmožnosti odpuščanja, v sposobnosti toleriranja in sprejemanja. Se bo kateri koli moški, ki spoštuje samega sebe, poročil z žensko, ki lahko vsakogar spravi na kolena? Zakaj bi potreboval takšno žensko? Seveda obstajajo moški, ki ne iščejo toliko žene kot – mamo. A to je druga zgodba.
Nekatere ženske pravijo: »Kaj pa, če sem na čelu delovne skupine? Kako bom vodila svoje ljudi, če se bom vedla kot šibka ženska?« Precej lažje bo zanjo nadzorovati svoje podrejene, če ima že po naravi sposobnost, da se na miren način sooča z vsemi težavami – z uporabo diplomacije. Ženska lahko reče: »Gospod Ivanovič, prosim, naredite to in to – vi ste učen človek, izkušen strokovnjak, samo Vas lahko postavim za vodjo tega projekta,« in gospod Ivanovič bo to gotovo storil, čeprav sprva na to ne bi niti pomislil.
V družini se ženski ni treba posebej naprezati, saj si namesto nje roke maže njen mož!
Kaj pa, če začne ženska pritiskati na moškega? Skočil bo s prvega krova v globino odpora. Naj vam dam primer: mož kriči na svojo ženo, jo zmerja. Ona mu odgovori nekaj v smislu: »Ne gre zame, zate gre!« On nadaljuje z vpitjem, ona odvrne: »Prenehaj kričati!« in mož jo udari. Mentalno moški ne more biti močnejši od ženske, želi pa se počutiti močnejšega od nje, a mu ona tega ne dopusti. Če se ženska ne umakne, ima on dve možnosti: ali se zlomi in izpade zguba ali pa jo udari.
Kasneje niti ne bo razumel, zakaj je to storil! V določenem trenutku se moški preprosto sproži, doživi trk, kolaps. Za tem bo občutil še hujšo bolečino kot njegova žena, čutil bo, da je storil nekaj nepopravljivega in strašnega. Če je normalna oseba, bo trpel. Če ni normalna – ga morate zapustiti.