Uravnovešenje ščitnice s TKM

Se počutite izgorele in utrujene? Ovirano delovanje ščitnice je morda del tega problema. Majhna žleza ščitnica, ki se nahaja v vratu, skladišči in proizvaja hormone, ki nadzorujejo vsako posamezno telesno funkcijo, vključno z vzdrževanjem telesnega metaboličnega ritma, rastjo, razstrupljanjem in imunostjo. Težave doživljamo, ko naša ščitnica ne proizvaja hormonov ali pa teh ni dovolj, jih proizvaja preveč, ne pretvarja hormonov ali pa ji spodleti pri usmerjanju hormonov do celic. Najpogostejši problem s ščitnico vključuje nenormalno proizvodnjo ščitničnih hormonov. Preveč teh hormonov se odraža v stanju, ki je poznan pod imenom hipertiroidizem. Nezadostna proizvodnja hormonov vodi do hipertiroidizma.

Kaj povzroča težave s ščitnico?

Vse vrste hipertirodizma so posledica pretirane proizvodnje ščitničnih hormonov, vendar se lahko stanje pojavi na več različnih načinov:

• Gravesova bolezen: prevelika proizvodnja ščitničnih hormonov
• Toksični adenom ščitnice: v ščitnici se razvijejo bulice, ki začnejo izločati tiroidne hormone, kar razburka telesno kemično ravnovesje; nekatere golše lahko vsebujejo več teh bulic
• Subakutni tiroiditis: vnetje ščitnice, ki povzroči, da ščitnici ven ‘uhaja’ preveč hormonov, kar se odraža v začasnem hipertirodizmu, ki običajno traja nekaj tednov, vendar lahko tudi vztraja več mesecev
• Okvara hipofize ali kancerogene tvorbe v ščitnici: čeprav redko se lahko hipertiroidizem razvije tudi zaradi teh razlogov.
   

V nasprotju hipotiroidizem izvira iz premajhne proizvodnje ščitničnih hormonov. Ker proizvodnja vaše telesne energije zahteva določene količine tiroidnih hormonov, vodi padec ravni proizvedenih hormonov do nižjih ravni telesne energije. Vzroki za hipotiroidizem vključujejo:

• Hashimotov tiroiditis: pri tej avtoimunski bolezni telo napada ščitnično tkivo. Tkivo postopoma odmre in preneha s proizvodnjo hormonov
• Odstranitev ščitnice: ščitnica je bila odstranjena z operacijo ali pa je bila kemično uničena, kot na primer z radioaktivnim jodom pri zdravljenju hipertiroidizma.
• Izpostavljenost prevelikim količinam jodidov: zdravila za prehlad in bolezenska stanja sinusov, zdravilo za srce amiodaron ali določena kontrastna barvila, ki so bila v telo vnesena pred rentgenskim slikanjem, vas lahko postavijo pred prevelike količine joda. Zaradi tega ste lahko postavljeni pred večje tveganje za razvoj hipotiroidizma, če ste v preteklosti kdaj trpeli za težavami s ščitnico.
   

Če je hipotiroidizem nezdravljen dalj časa, to lahko vodi do miksedemske kome: redkega, vendar potencialno smrtnega stanja, ki zahteva takojšnje hormonsko zdravljenje.

Kako težave s ščitnico vplivajo na ženske?

Trpljenje za boleznimi ščitnice se pogosteje pojavljajo pri ženskah kot pri moških. Pri eni izmed osmih žensk se bodo v življenju razvile težave s ščitnico. Pri ženskah lahko bolezni ščitnice povzročijo:

• Težave z menstrualnim ciklusom: ščitnica pomaga pri nadziranju vašega menstrualnega ciklusa. Preveč ali premalo ščitničnih hormonov se lahko odraža v obliki šibkega, močnega ali nerednega mesečnega perila. Bolezni ščitnice lahko prav tako povzročijo odsotnost mesečnega perila za več mesecev ali daljše stanje po imenu amenoreja. Če bolezen ščitnice povzroči vaš imunski sistem, so lahko prizadete tudi ostale žleze, vključno z jajčniki. To lahko vodi do zgodnje menopavze (pred 40. letom starosti).
• Težave pri zanositvi: ko bolezni ščitnice vplivajo na vaš menstrualni ciklus, prav tako vplivajo na ovulacijo. To lahko povzroči, da boste težje zanosili.
• Težave med nosečnostjo: problemi med nosečnostjo lahko povzročijo zdravstvene težave pri otroku in materi.
   

Včasih so simptomi težav s ščitnico pomotoma interpretirani za simptome menopavze. Bolezni ščitnice, predvsem hipotiroidizem, se veliko pogosteje razvijejo po menopavzi.

Konvencionalna zdravila za ščitnico

Do določene mere se hipotiroidizem zdravi lažje kot hipertiroidizem. Levotiroksin je sintetičen ščitnični hormon v obliki tablet. Stabilizira delovanje ščitnice z dodajanjem ščitničnih hormonov. Pacienti, ki uporabljajo zdravila s ščitničnimi hormoni, morajo biti redno opazovani, da so ravni hormonov sprejemljive. Ob pristopu zdravljenja s samo zdravili bo bila večina pacientov do konca življenja odvisna od hormonskih tablet.

Hipertiroidizem je zapletenejše stanje, ko pride do zdravljenja. Zdravnikova izbira zdravljenja bo temeljila predvsem na vaših simptomih in vzrokih za vaš hipertiroidizem. Zdravljenja vključujejo:

• Zdravila: antitiroidna zdravila blokirajo vašo ščitnico, da ne bi proizvedla še več novih hormonov. Ta zdravila ne povzročajo trajne poškodbe ščitnice. Beta-blokator, prav tako blokira učinke tiroidnih hormonov na vaše telo. Ta zdravila so lahko priročna pri upočasnjevanju srčnega utripa in zdravljenju ostalih simptomov, dokler eno izmed drugih oblik zdravljenja ne začne učinkovati. Beta-blokerji pa vendarle ne zmanjšajo količine proizvedenih hormonov.
• Radioaktivni jod: cilj tega zdravljenja je ubiti ščitnične celice, ki proizvajajo ščitnične hormone. Pogosto to povzroči začasni hipotiroidizem.
• Operacijo: operacija na ščitnici odstrani večino ali celotno ščitnico. To lahko povzroči začasen hipotiroidizem.
  Trenutna zdravljenja ščitničnih motenj, ki niso golša zaradi pomanjkanja joda, z zdravili pogosto veljajo za nezadostna zaradi težav pri reguliranju ravni ščitničnih hormonov med uporabo zdravil ali poslužitvijo zunanjega vira tiroidnih hormonov. Kot posledica tega pacienti pogosto doživljajo le delno olajšanje simptomov in tisti, ki trpijo za stanji hipertiroidizma, se morajo pogosto spoprijeti še s stanji hipotiroidizma, ki sledijo zdravniškemu uničenju ščitnične žleze.

Alternativna zdravljenja ščitnice s tradicionalno kitajsko medicino

V moji ambulanti so bolezni ščitnice običajno stanje in so pogosto zdravljene z zeliščnimi zdravili v kombinaciji s pacientovimi konvencionalnimi zdravili. Običajen rezultat je običajno pozitiven pri primarnem hipertiroidizmu. To pomeni, da pacient še ni prejel nobenih ireverzibilnih radioaktivnih zdravljenj kot je z radioaktivnim jodom, bil deležen operacije niti nima nobene nenormalne tvorbe v nastajanju. Običajno se po mesecih zdravljenja skupaj s prilagojeno dieto in spremembami v življenjskemu slogu primarni simptomi hipertiroidizma zmanjšajo, pri čemer so laboratorijske meritve (kot so meritve ravni T3 ali T4 ali absorpcija joda) v mejah normale. Iniciacijski dejavniki avtoimunskega bolezenskega napada so ublaženi in ravni krožečih protitelesc proti tkivu ščitnice so zmanjšane.