Upanje nad strahom

Strah ohromi, strah nas krči, strah zakrči naš dih in zamegli um. Kako ozavestiti upanje? Naj bo upanje nad strahom.

Strah spada med osnovna čustva in z njim se bomo, v takšni in drugačni meri, soočali celo življenje. Strah ima seveda tudi pozitivne lastnosti, tako je človeštvo tudi preživelo. Poiskali so votline, nato gradile domove, da so se zavarovali pred drugimi. Ali pa poskrbeli za hrano pred zimo. Velikokrat je tako prisoten strah in želja po preživetju. Ker nas je strah, da bi zboleli, umrli ali pa recimo izgubili lastnino. Ko smo v zdravem odnosu s tem občutkom lahko tako sorazmerno mirno živimo.

Kaj se zgodi, ko nas strah preplavi? Ko izgubimo upanje?

Ni potrebno veliko znanja iz psihologije, tradicionalne kitajske medicine ali iz sveta joge, da začutimo, kako se ob strahu zakrči celo telo. Misli podivjajo ali so včasih nerazsodne. Dih je plitek ali celo na trenutke prekinjen. Boli celo telo, na energijski ravni pa pademo v šibko vibracijo.

Strah je tako povezan z občutkom varnosti, prvim energetskim centrom. Ko se pojavi nagonski strah povezan s preživetjem gremo lahko v nekaj različnih stanj. Zamrznitev, boj, beg..to je takrat, ko v resnici nimamo razsodne odločitve. Delujemo torej nagonsko. In seveda, če bežimo pred mamutom, je to zelo pomembno. Ko so prisotne te reakcije ves čas, pa je pomembno, da se ustavimo. Najdemo svojo stabilnost in moč nazaj. Če ne zelo hitro pripelje do verižne posledice in neuravnoteženosti v drugih centrih. Druga čakra – odnosi. Tretja čakra – nemoč ali nadzor. Četrta čakra – hladnost, nesočutje. Peta čakra – žaljenje, občutek, da tvoj glas ne šteje. Šesta čakra – psihične težave, nerazsodnost. Šesta čakra – aroganca, občutek, da je oseba sama na svetu.

Kako pa se lahko soočimo s strahom:

Ozavestimo občutek; bodimo z občutkom in ga ne ignorirajmo, z namenom se pojavi. Če se z njim ne soočimo, imamo lahko občutek, kot da na to ne moremo vplivati.

Sporočilo; opazujmo, kaj nam ta občutek sporoča. S čim konkretno je povezan? Na kaj lahko vplivamo in na kaj ne moremo vplivati?

Dihanje; zavestno, čuječno dihanje s poudarkom na izdihu nam pomaga umiriti živčni sistem. Morda traja dlje časa, a zagotovo nam pomaga, da se lažje umirimo.

Opazujmo um; opazujmo um in koliko negativnih scenarijev ali potencialnih negativnih slik kreiramo sami. Velika verjetnost, da se to ne bo uresničilo in tudi če se bo, lahko to rešujemo takrat. Ja, seveda, lahko naredimo tudi načrt, kako bomo nekaj izpeljali, za nekoga to pomeni občutek varnosti. A, govorim o konstantnem premlevanju, napihovanju, ves čas negativno razmišljanje. Dodajmo kanček upanja in opazujmo, kako se telo odzove.

Praksa; lahko je to tek, lahko je to jogijska praksa, lahko je ples, lahko je to masaža.. pomembno je, da sproti sprostimo napetosti iz telesa. Gre za to, da hranimo občutke v našem telesu. Konkretno v fascijah in sklepih. Zato zanimivo pri yin jogi, ki je precej pasivna in statična pride na površje vse nepredelano. Nekaterim bo bližje ta način, sploh, če je telo res močno utrujeno od stresa. Nekaterim pa je bližje dinamika in se tako lažje sprostijo in predelajo neprijetne občutke. Opazujte, kaj vam ustreza. Meni osebno kombinacija obojega.

Meditacija; ja umiritev miselnih procesov in opazovanje balasta bo zagotovo tudi primeren način, kako umiriti živčni sistem.

Upanje, morda še najbolj pomembno pri tem. Upanje nad strahom. Upanje, da bo bolje. Upanje, da zmoremo. Upanje, da zaupamo v življenje samo. Upanje v našo pot. Upanje vase. Upanje, da smo večji od strahov. Upanje, da smo človek človeku. Upanje in zaupanje.

Prižgimo upanje. Nasmehnimo se drug drugemu. Vaš žarek v očeh bo dvignil drugega. Delimo upanje in zaupanje.