Sodobni čas nas sili, da večino dneva preživimo v umu. Za srce ni časa, za maternico še manj. Posledično smo čedalje bolje opremljeni za preživetje in čedalje slabše za osebno izpolnjenost.
Kdaj se posvetovati s katerim delom sebe in kako?
Na eni izmed prvih delavnic za maternice z odgovornimi lastnicami je udeleženka postavila zelo pomembno vprašanje, ki sem si ga na začetku svojega raziskovanja maternice zastavljala tudi sama. Ko sem na delavnici govorila, kako zelo pomembna je za vsako žensko maternica in kako lahko iz nje dobivamo svoje vodstvo, notranjo moč in občutek ženstvenosti, me je pogledala in rekla: ˝Vesna, mene zanima, kaj je zdaj to z maternico. Mene so vedno učili, da naj se, kadar sem v dvomih, posvetujem s srcem. Zakaj je zdaj kar naenkrat najpomembnejša maternica?˝
Zakaj je zdaj kar naenkrat maternica pomembnejša kot srce?
Pošteno vprašanje, se vam ne zdi? Tudi mene je stara mama, ko sem jo vprašala, kako naj vem, ali delam nekaj prav, napotila k poslušanju srca. ˝Če je pri srčku dober občutek, potem delaš prav,˝ je bil njen napotek.
V šoli so mi kasneje razložili, da sta um in logika tista dva, na katera naj se zanašam, drugače se bom znašla v godlji. Potem je v mojih dvajsetih postalo moderno prepričanje, da uma sploooh ne smemo poslušati, da ga moramo utišati in se ga celo bati. Danes vem, da je vse po malem res in vse po malem tudi laž. Kaj je torej s tem umom, srcem in maternico?
Um je tisti, ki skrbi za naš fizični obstoj
Um je, kljub svojemu slabemu slovesu, zelo pomemben, vendar je samo eden izmed treh, s katerimi se je, kadar smo v dvomih, vredno posvetovati. Zakaj pravim, da je pomemben? Um skrbi ena sama stvar, in sicer kako bomo preživeli. In če ne preživimo? Hja, potem nam tudi srce in maternica ne koristita prav veliko. Um je torej tisti, ki skrbi za naš fizični obstoj. Seveda nas navadno spravi v zagato, saj nas poleg fizičnega obstoja zanimajo tudi sreča, izpolnjenost, osebno poslanstvo in občutek, da delamo stvari, ki so za nas osebno pomembne. Če ima um v našem življenju mesto odgovornega menedžerja za preživetje in ga ne skušamo uporabiti za določanje naše smeri ali osebne sreče, se lahko z njim prav dobro pogovarjamo in mu damo veljavo tam, kjer je pomemben, pri fizičnem preživetju.
Srce je zadolženo za našo povezavo z univerzalno ljubeznijo
Srce, po drugi strani, je večdimenzionalni organ, ki je zadolžen za našo povezavo z univerzalno ljubeznijo. Je pomemben? Absolutno. Ljubezen, pravijo nekateri, je preja v tkanini življenja in brez ljubezni tudi življenja baje ni. Vendar pa je ljubezni vseeno, ali obstajamo tudi v fizičnem telesu, in zato je v zgodbi ljubezni na Zemlji pomemben tudi um, ki nam pove, da je na primer nevarno stopiti v prepad.
Maternica je povezana z univerzalno modrostjo
Maternica? S čim je povezana maternica? In po čem se razlikuje od srca? Maternica je povezana z univerzalno modrostjo in je zato še kako pomembna. Fizični obstoj in ljubezen brez modrosti sta kot dva podivjana konja. Maternica hrani tudi našo akašo in je naša osebna povezava z življenjem na Zemlji. Brez maternice ni življenja. Prek nje smo za vedno povezane z našimi mamami in prek jajčec še s starimi mamami. Prek nje smo povezane tudi z življenji, skozi katera smo že šle, in s tistimi, ki še pridejo. Prek nje imamo dostop do jame kreacije in do naših vodnikov oz. višjega jaza. Za nas hrani vse pomembne trenutke ter nas dela bolj ali manj ženstvene.
Pred odločitvijo imejte tri pogovore!
Naslednjič, ko se boste morale nekaj odločiti in ne boste imele dovolj informacij, predlagam, da imate s seboj tri pogovore. Najprej vprašajte za mnenje um. To, da je um na prvem mestu, je zelo pomembno, ker drugače nikoli ne utihne. Postavite mu torej vprašanje in ga poslušajte. Povedal vam bo, da je to nevarno, da ne gre, naštel vam bo vse, ki so to poskusili pred vami, pa jim ni uspelo, in če ste Slovenka, vam bo povedal še, da karkoli že nameravate, itak sploh ni mogoče. Poslušajte. Bodite potrpežljive in mu ne nasedajte. Zavedajte se, da je to njegova naloga, za to ga imate in zato ga s svojo energijo hranite. Um bo slej ali prej izčrpal svoj seznam. Takrat mu recite: Super, um, dobro si opravil svojo nalogo. Zanima me, kaj meni o tej temi srce. Ga vprašava? Um je radovedne narave in se bo strinjal.
Potem vprašam srce. To naredim tako, da se najprej povežem z občutkom v prsnem košu in ga nato razširim na celo telo. Postavim enako vprašanje in spremljam dogajanje v telesu, misli, ki se nenadoma porajajo od neznano kod, morda simbole, ki mi pridejo pred oči, barve, ideje … karkoli že pač pride. To je moj drugi odgovor. Običajno se popolnoma razlikuje od odgovora, ki sem ga dobila od uma.
Tretji pogovor imam z maternico, ki leži zelo nizko v trebuhu, nekaj centimetrov nad sramno kostjo. Spet se z njo povežem in jo vprašam, kaj misli ona. Dobim tretji odgovor, ki se običajno popolnoma razlikuje od prvega IN drugega.
To me je na začetku zelo presenetilo, saj sem pričakovala, da bosta imela srce in maternica podobno mnenje. Vendar je maternica precej bolj osebna. Maternica mi bo povedala o tem, da moram poskrbeti zase, o čemer mi srce nikoli ne pripoveduje. Srce samo razdaja in skrbi za vse, maternica poskrbi zame, za to, da je moje bitje tako polno, da potem srce lahko razdaja.
Nekatere imate tukaj popolno neravnovesje. Ali samo dajete, dajete, dajete in ste popolnoma izčrpane, vaša maternica pa se sprašuje, kaj za vraga se greste, ali pa ste take kraljice, da skrbite samo zase, da ste svoje meje postavile tako visoko in tako daleč stran, da drugih ljudi sploh ne vidite. Nekatere ste popolnoma v umu in vas je strah dihati, kaj šele, da bi izživele svoje življenje. Včasih pa vidim kakšno žensko, ki živi vse troje. Njeno bivanje je večinoma varno, zastavila si ga je tako, njeno srce je odprto in rada daje ter sprejema drugačnost, vendar pa zna v enaki meri brez krivde poskrbeti zase in za to, da se drži svoje poti. Tako žensko, kadar jo srečam, nadvse občudujem. Zahvalim se ji, da nam vsem daje vzor in vedenje, da je to mogoče.
inspiracije