Obstajajo tri osnovne oblike šamanizma, s katerimi lahko ljudje na Zahodu pridemo v stik s svetom duhov:
– tradicionalni šamanizem (izvorni)
– Core/temeljni šamanizem (neveza Michael Harner, Sandra Ingerman…)
– New Age/novodobni šamanizem.
Tradicionalni šamanizem je šamanizem iz določene dežele, ki ima kulturo in pogled na svet, ki bi ju lahko imenovali “šamanizem”. Beseda “šaman” prihaja iz Mogolije in SIbirije in v direktnem smislu je ne najdemo nikjer drugje na svetu. A vsak kontinent, vsaka dežela ima prednike, ki so izvajali obrede, kjer so se povezovali s svetom duhov. Poznamo izraze, v prevodu seveda:
– tisti, ki zdravi
– tisti, ki ve
– tisti, ki dela z duhovi
– tisti, ki vidi v temi
– in druge.
Tradicionalni šamanizem izhaja iz linije šamanov, ki že tisoče let prenašajo in izvajajo nauke, tradicije in znanje o duhovih.
Te tradicije se pogosto prenašajo prek krvne družinske ali plemenske linije, in duhovi, s katerimi šamani delajo, so najpogosteje duhovi prednikov nekdanjih šamanov, ki se vrnejo in vstopijo v sedanje šamane – zato imajo vsi šamani iste duhove – in imajo enako vodstvo. En primer je recimo Inkovski šamanizem, kjer mora “Inka” biti prisoten v osebi, da je lahko le-ta posvečena v njihovo duhovni linijo.
Skoraj nemogoče je, da bi Zahodnjaki postali popolnoma iniciirani šamani v teh linijah, ker Zahodnjak ni bil vzgojen in izučen v tej kulturi in tudi zato, ker niso istih “kosti in kri”.
Zahodnjaki pa se lahko veliko naučijo od tradicionalnih šamanov v teh kulturah in uporabijo te nauke – in včasih tudi duhove – v svoji praksi, da začnejo novo, embrionalno šamansko linijo tukaj na Zahodu.
Temeljni šamanizem je šamanizem oblikovan za modernega posameznika, ki se želi povezati s šamanizmom.
To je model, ki ga je ustanovil Michael Harner sredi poznega 20. stoletja. Harner je bil antropolog, ki je študiral v Amazoniji, študiral pa je tudi šamanizem v drugih krajih, na primer v severni Aziji. V času, ko je oblikoval svoje zamisli, je veliko potoval. A nekateri kraji v Rusiji so bili nedostopni recimo zaradi hladne vojne takrat.
Razkril je bistvo tega, kar šamanizem je, pri čemer je izločil individualne kulturne vidike plemenskih ljudstev, ki pripadajo le dotičnim plemenom in ga prilagodil tako, da je primeren za modernega človeka, ki živi v mestu. Mnogi vidiki tradicionalnega šamanizma so namreč daleč od primernosti modernega človeka. Michael Harner je tako približal šamanizem javnosti in tako ustvaril most med nami in našimi predniki. Mnogi narodi po svetu so namreč izgubili možnost povezovanja z duhovnim svetom, saj je religija to prevzela kot edina samooklicana duhovna institucija. Mnogi so preko temeljnega šamanizma Michaela Harnerja povezali svoje korenine s svojimi koreninami.
Šamanizem je tako postal direktna izkušnja posameznika, skozi katerega si vsak ustvari lastno prakso in svoje obredje. To je edino primerno za Zahodnjake, ki so bili rojeni izven tradicionalnih kultur in nimajo možnosti se povezati s šamanskimi praksami svojih prednikov iz kateregakoli razloga. A v sebi ima vsak pravico izvajati duhovnost in se povezovati. Pomembo je, da se tradicije ne “krade” in ne poenostavlja.
Core / temeljni šamanski praktiki imajo večinoma individualne duhovne povezave, ki so edinstvene zanje, in pogosto imajo obliko duhov v obliki živali moči. Tradicionalni duhovi pa so poleg živali moči večinoma duhovi narave, gora, rastlin, prednikov, templjev itd.
Core Shamanism je odličen način, da se zahodnjaki približajo šamanizmu. Če duhovi povabijo nekoga k svetemu delu, ga bodo našli. In tudi oseba bo morda začutila klic, da se približa šamanski praksi.
Temeljni/Core šamanizem je podoben tradicionalnemu šamanizmu, saj izhaja iz tradicij. A je tu več poudarka na samopomoči, zdravljenju sebe in drugiih, transa, šamanskih potovanj, ki ljudem omogoča dostop do ustvarjalnih delov njihove podzavesti in duhov.
Mnogi temeljni šamanski praktiki opravljajo odlično delo in to, kar počnejo, se precej približa tradicionalnemu šamanizmu, ne da bi izhajalo iz tradicionalne šamanske linije. Ti ljudje so semena možnih prihodnjih zahodnih linij šamanizma, ki se bodo razvile v prihodnosti. Upamo, da bo tako.
Novodobni šamanizem je pa pogosto mehka, zelo lahka oblika prakse, z nekaterimi elementi temeljnega in tradicionalnega šamanizma, pomešanimi z novodobnimi idejami in vsemi drugimi stvarmi.
Praktikanti imajo pogosto zelo poenostavljene predstave o duhovih in duhovnem svetu, ki so lahko tudi v popolnem nasprotju tako s tradicionalnim kot s temeljnim šamanizmom. Kakšne od praks New Age šamanizma bi dvignile marsikatero obrv resnega izvajalca šamanizma. A kar obstaja v vesolju ima svoj namen.
Nekdo morda nima možnosti iti za nekaj tednov, mesecev, let v učenje šamanizma. Nima vsak možnosti iti za 2 leti v gore v Bolivijo recimo. Morda ima možnost iti le enkrat na leto na vikend delavnico o šamanizmu. In če mu ta delavnica pomaga in pomaga tudi drugim, je namen dosežen. Le, da se stvari preveč ne poenostavijo in da ostane spoštovanje do tradicij brez kraje in prilagajanj.
Če duhovni svet potrebuje nekoga za doprinos harmonije v svetu, ga bodo našli tudi v New Age svetu. Tradicionalni šamani so zelo pogosto presenečeni nad tem, da Zahodnjaki dejansko pogosto ‘želijo’ prakticirati šamanizem. In tisti, ki stopijo resneje na to pot, bodo prišli do enakih odgovorov preko direktne izkušnje z duhovnim svetom. Šamanizem ni religija. Je povezava. Je direktna izkušnja. Ni teorija. Ne da se ga učiti iz knjig. Mora biti praksa. Je pa tako širok pojem, da ga bo vsak razližil drugače.
Munaykuyki
(delim ljubezen v Kechua jeziku Inkov)
inspiracije