Že od vedno so ljudje imeli radi občutke zadetosti in omame, kar so skozi zgodovino raziskovali in redno prakticirali. Lahko bi rekli, da so ta stanja del tega, kar pomeni biti človek. V današnji kulturi je ob raznih praznovanjih polno takšne ali drugačne zadetosti. Praznovanja so nasploh pospremljena z občutki omamljenosti, ker se ljudje zavedamo, da posebni časi, ki jih je treba proslaviti, zahtevajo posebna stanja zavesti.
Kako pa smo lahko zadeti tudi, ko smo trezni in to s plesom?
Kako lahko občutimo ekstazo bivanja oz. opojnost življenja v plesu? Ter zakaj je ravno to stanje paradoksalno naša prava treznost?
Poznamo bogato zgodovino plesov, v katerih so ljudje raziskovali ali raziskujejo drugačna stanja zavesti. V teh stanjih zavesti pride do drugačnih občutij, kot jih doživljamo vsak dan. Lahko bi celo rekli, da smo v plesu potopljeni v določeno stanje opojnosti.
Npr. derviši so omamljeni, ko se z vrtenjem združujejo z enostjo boga oz. življenja samega
Večina ljudi pa spije kozarec ali dva, da se počuti žive. Tudi sama sem se vedno počutila boljše, ko sem kaj spila. Do trenutka, ko sem ozavestila, kako opojna je šele esenca življenja samega, ko jo zares začutiš v sebi.
Slovenščina za takšna stanja duha najprej ponudi izraze kot je 'zadetost' ter 'omama' oz. 'opitost'. Vsi imajo negativni prizvok. Beseda zadetost daje občutek nečesa zaprtega in porušenega, odmaknjenega. Besedi omama ali opitost pa dajeta občutek zamegljenosti in zamaknjenosti. Ustreznejša je angleška beseda 'intoxication', ki opiše in nosi v sebi občutek tistega stanja, ki ga lahko v zavestnem plesu doživimo ter po katerem ljudje hrepenimo. Direkten prevod v slovenščino tukaj ne ustreza, saj intoksikacija pri nas pomeni zastrupitev. Slovenska beseda, ki se najbolj približa angleškemu izrazu 'intoxication' je 'opojnost'. Občutimo torej opojnost, ki jo prinaša ples.
Kako do tega pride?
Alkohol in razne substance nas večinoma naredijo vesele, polne ljubezni, razposajene, bolj odprte, z veliko energije ali pa bolj umirjene in predvsem sproščene. Ali pa nam pomagajo stresti iz sebe neprijetna občutja, ki jih po navadi zadržujemo v sebi, da kasneje lahko občutimo prijetne senzacije. Določene substance nam ponujajo raziskovanje drugih stanj zavesti in prostorov. Ljudje torej, sploh v obdobjih praznovanja, iščemo znotraj nas občutke, ki nam prijajo in so za nas posebni - praznični. Vendar nas te substance po drugi strani tudi 'odnesejo', odzemljijo in izgubimo stik s sabo (s pravim sebstvom). Seveda vplivajo na naše zdravje, nekatere substance so tudi življenjsko nevarne.
V zavestnem plesu postanemo bolj prisotni, bolj prizemljeni in povezani s sabo
V nasprotju pa v zavestnem plesu postanemo bolj prisotni, bolj prizemljeni in povezani s sabo. Že zaradi samega fizičnega gibanja, se v nas začnejo sproščati hormoni, kot so endorfini in oksitocini, zaradi katerih se počutimo dobro in srečno. Paradoksalno iz koraka v korak postajamo vedno bolj trezni. In takrat se naredi preobrat. Skozi vedno večjo sproščenost in treznost, se vedno globlje povezujemo s svojim pravim Jazom – tistim z veliko začetnico. In ravno ta nam prinaša stanja bivanja, po katerih hrepenimo, saj v nas zbujajo dobro počutje in prinašajo občutek posebnosti in prazničnosti.
Ples sproži pretok energije in zavesti
Istočasno se v nas sproži pretok energije in zavesti. Ko se sčasoma skozi zavestni ples odpremo svoji senzitivnosti, začnemo čutiti mehkobo in toplino teh procesov. Če smo pripravljeni, lahko tudi raziskujemo različne prostore in stanja zavesti, kot pri npr. halucinogenih drogah ali zdravilnih rastlinah, na način, da gremo globlje vase, ne ven iz sebe. Ko vse to seštejemo, nimam druge, kot pa da si priznamo, da smo dejansko omamljeni s plesom, čeprav smo popolnoma streznjeni in prisotni.
Tu ne uporabljam zgolj pesniškega opisa, temveč opisujem konkretno občutje v telesu in energijskem polju - zavestno izkušnjo.
Pri zavestnem plesu pa se moramo najprej soočiti s sabo
Je pa velikokrat nekoliko zasukan vrstni red. Pri zaužitju zunanje substance se zelo hitro počutimo boljše, nekaj časa surfamo ta val, potem pa pride padec. Ko zadeto stanje mine, imamo 'mačka' in če dalj časa pretiravamo z uživanjem substanc, pride lahko do odvisnosti ter do abstinenčne krize. Fizično telo trpi.
Pri zavestnem plesu pa se moramo najprej soočiti s sabo, ko naredimo prve korake. Ne moremo se 'odklopiti', ampak se moramo s sabo soočiti, kar velikokrat ni prijetno. Vendar plešemo s tem toliko časa, dokler se stanje ne zamenja. Včasih to traja nekaj minut, včasih pa lahko tudi več tednov. Ko se sprosti zastala energija, pride val sveže energije, ki jo čutimo kot ekstazo bivanja in fizično telo se zdravi. Mačka ni. Vendar vas opozarjam, lahko nastane odvisnost – od zdravja in vitalne energije.
In ja, če želite, se prej posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Vendar ne razlagajte preveč. Teh stvari ni moč razumeti, če jih sami ne izkusimo.
Kako se opajajo bogovi? Plešejo! Naj zaplešemo z njimi. Na zdravje!
Ples Srca - Divji Zimski Mir
31. januarja, 19.30 - 22.00, Ljubljana
Kako se miru, naše esence, lahko vedno zavedamo, čeprav plešemo (skozi življenje) divje in kaotično? To bomo raziskovali na januarskem plesu v času, v katerem smo obrnjeni navznoter – ta čas sredice zime nas bo pri tem podprl energijsko, peljal v globino in nas paradoksalno zazibal v divji zimski mir.
Divje vabljeni v mir! Preberite več o dogodku tukaj. »
Vabljeni na raziskovanje opajanja v plesu na januarskem srečanju Plesa Srca in drugih! Več na strani PLES SRCA tukaj. »
inspiracije