Zahodni način prehranjevanja je škodljiv za zdravje človeka in tudi za okolje
Prehranske navade v zahodnem svetu trenutno temeljijo na visokem vnosu predelanih živil, ki imajo visoko vsebnost sladkorja, soli, nasičenih maščob in tudi različnih aditivov (barvil, konzervansov) za boljši okus, teksturo in podaljšanje roka uporabe.
Obenem pa so tem živilom odvzeta hranila, kot so vlaknine in minerali, ki so nujno potrebni za dobro delovanje našega telesa.
Taka prehrana je izredno energijsko bogata, a hranilno osiromašena, zato je takšen način prehranjevanja eden izmed glavnih razlogov za vedno večje število nenalezljivih kroničnih bolezni (diabetes tipa 2, srčno-žilnih bolezni …). Z naraščanjem števila nenalezljivih kroničnih bolezni se soočamo tudi v Sloveniji, saj je kar 88 odstotkov vseh smrti posledica le-teh. Kar pa je najbolj skrb vzbujajoče, je to, da se te bolezni pojavljajo pri vedno mlajših osebah.
Poleg škodljivega vpliva na naše zdravje ima trenutni način prehranjevanja slab vpliv tudi na naše okolje, saj kmetijstvo povzroči kar 30 odstotkov vseh toplogrednih plinov, kmetijske površine zavzemajo 40 odstotkov Zemljine površine in porabijo kar 70 odstotkov sladke vode.
Trajnostni način prehranjevanja za zdravje in vitalnost
Raziskovalci in znanstveniki se zaradi navedenih razlogov sprašujejo, kakšen naj bi bil način prehranjevanja, ki bi bil koristen za zdravje človeka in obenem trajnosten za okolje.
V letu 2019 je skupina znanstvenikov oblikovala in predstavila trajnosten planetarni način prehranjevanja, ki je v svoji osnovi podoben tradicionalnemu mediteranskemu načinu prehranjevanja.
Najpomembnejši in glavni korak k bolj trajnostnemu načinu prehranjevanja je zmanjšanje vnosa predelane hrane in živil iz živalskih virov, s čimer zmanjšamo vnos nasičenih maščob in povečamo vnos živil iz polnovrednih rastlinskih virov (zelenjava, stročnice, polnovredna žita …), ki prinašajo zdravju koristne bioaktivne snovi (polifenole, antioksidante …) in vlaknine.
Čeprav polnovredni rastlinski viri živil vsebujejo veliko hranil, pa jim nekaterih primanjkuje (npr. vitamin B12) ali pa imajo manjšo biološko razpoložljivost (npr. železo), zato je treba biti pri prehajanju z vsejede prehrane na pretežno (ali popolnoma) polnovredno rastlinsko pozoren na vnos vitamina B12, kalcija in železa ter tudi maščobnih kislin omega 3, če izločimo ribe.
Trajnostni način prehranjevanja temelji na polnovredni rastlinski hrani, vendar to ne pomeni, da se je treba popolnoma odpovedati živilom iz živalskih virov. Treba jih je zmanjšati, saj v povprečju v Evropi zaužijemo štirikrat preveč rdečega mesa in dvakrat preveč jajc, ter uživati kakovostne in nepredelane živalske beljakovine.
Na trajnostnem krožniku bomo tako našli:
stročnice, ki so vir beljakovin (leča, čičerka, fižol, grah …), polnovredna žita (ajda, proso, bulgur, ječmen, pira …), ki bodo zamenjala rafinirana žita (belo moko in izdelke iz bele moke), sadje in zelenjavo, ki bosta zavzemala vsaj ½ krožnika, oreščke (npr. orehi, arašidi …) in semena (lanena, konopljina …), ki predstavljajo dober vir nenasičenih maščobnih kislin, kakovostne živalske vire beljakovin (npr. perutnina in ribe), vendar v manjših količinah.
Na trajnostnem krožniku pa zagotovo ne bomo našli zelo predelanih živil, ki vsebujejo veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in aditivov (hrenovk, salam, rogljičkov, sladkarij …).
S takšnim načinom prehranjevanja zmanjšamo tveganje za debelost, razvoj kroničnih bolezni (diabetes tipa 2, srčno-žilne bolezni) in prezgodnjo smrt.
Zaradi trenutnih prehranjevalnih navad se spopadamo s svetovno zdravstveno krizo, epidemijo debelosti in kroničnih bolezni ter tudi s preobremenjenostjo okolja, ki se kaže v obliki onesnaženih voda, podnebnih sprememb, izumiranju živalskih in rastlinskih vrst …
Prehranjevalne navade so popolnoma v naši domeni, zato s spremembo trenutnih prehranjevalnih navad v bolj trajnostne prispevamo k zmanjšanju pritiskov na okolje, in kar je najpomembneje, skrbimo za zdravje in vitalnost.
inspiracije