Tišina je jezik Boga, vse drugo je slab prevod

Kdaj ste nazadnje prisluhnili tišini? Bili v tišini, se začutili in slišali? Vsaj za pet minutk?

Težko se je slišati, kajne? Saj živimo v svetu hrupa. Z vseh strani srkamo informacije (prek radia, televizije, interneta …) ter poskušamo izbrati najboljše med nešteto možnostmi, ki nam jih naše okolje in tehnologija ponujata. Padli smo v nenehen dialog, ki nas izčrpava.

Rezultat tega je nemiren in pobezljan um, ki ga nikakor ne moremo umiriti. Nenehno tehtanje, kaj bi bila najboljša odločitev, vrtenje v istem krogu, iskanje instantnih rešitev, vse to nas popolnoma prevzema. Kako torej do tišine, ki nam bo omogočila pristen stik s seboj?

Preberite nasvet meniha Josepha, ki ga je tišina ponesla vase in mu odprla nove razsežnosti bivanja:

Tišina ima izjemno moč, je globoka duhovna praksa

Lahko nas spravi ob živce ali nas prizemlji, naredi ponižne in nam podari jasnost.

Živel sem v samostanu in celo leto preživel v popolni tišini. Čeprav so ljudje začudeni, kako sem zdržal celo leto brez govora, vam moram priznati, da v tistem okolju nisem imel potrebe po govoru, saj sem bil obkrožen z ljudmi, zavezanimi tišini in vpogledu vase.

Povsem drugače in veliko težje je prakticirati tišino v vsakdanjem življenju, daleč stran od samostana. V življenju, ki ga živiš tudi ti, obkrožen z ljudmi in tehnologijo. Lahko je živeti v tišini, ko na neki način zbežiš od motečih dejavnikov. Mojstrovina je živeti v tišini, obkrožen z njimi.

Tišino delim na zunanjo (nasprotje vseh hrupov, razen naravnih zvokov) in notranjo (nasprotje nemira v nas). Tišina, ki jo želimo doseči, se ne nanaša na zunanjo tišino.

Lahko se je odločiti, da ne boš govoril celo popoldne in boš izklopil tv, radio, internet (čeprav to na začetku zahteva kar nekaj truda). Težje pa je doseči notranjo tišino, tisto tišino, po kateri tako globoko hrepenimo, in ustaviti nenehen dialog v glavi.

Resnična umetnost je umiriti um ter prenehati biti zaposlen in preračunljiv glede vsakega trenutka. Ideja prakticiranja notranje tišine je točno to: ponotranjenje sedanjega trenutka, ne da bi razmišljali o prihodnosti ali preteklosti. Biti tih in neobsojajoč v notranjosti je začetek odsotnosti zaposlenosti uma in prisotnosti v sedanjem trenutku.

 Kaj se mi je zgodilo, ko sem se popolnoma predal tišini?

Najprej je izginil zunanji hrup, nato je začel izginjati še notranji. Kmalu je tišina kraljevala vsemu, prepojilo me je notranje zavedanje. To se je odrazilo tudi v mojem posvetnem življenju. Uravnovesil se je moj pogled na zunanji svet, uravnovesili so se odnosi, življenjski slog, razmišljanje …

Kadarkoli se zavemo tišine v svojem življenju, nas bo to povezalo z brezoblično in brezčasno notranjo razsežnostjo, s tistim, kar je izza misli, izza ega. Tišina nima oblike, zato se je ne moremo zavedati z razmišljanjem. Zavedanje tišine pomeni biti tih. Tih v svoji biti. Ko ste v sebi tiho, ste tisto, kar ste onstran prostora in časa, kar ste bili, preden ste se rodili, in boste, potem ko boste umrli.

 

Eckhart Tolle, Nova zemlja

Tišina je jezik Boga, vse drugo je slab prevod. Ta rek popolnoma drži. Le ko smo v sebi tiho, lahko slišimo Božji (vesoljni, svoj resnični ali kakorkoli želite temu reči) glas.

Ustvari svoj lastni klošter

Če želite prebivati v tišini, je dobro začeti bivati v popolni zunanji tišini. Ni treba, da ste ves dan tiho, le podarite si urico zavestne tišine, brez televizije, radia, knjig, interneta … Tudi 15 minut bo dovolj. Naj bo to vaša meditacija, v njej prisluhnite tišini.

Ko se boste spoprijateljili z zunanjo tišino, se podajte še globlje. Naj vas obda prisotnost sedanjega trenutka. Tudi če pridejo misli o prihodnosti, preteklosti, skrbi … Ne ukvarjajte se z njimi, samo dovolite, da so, in poskusite jih opazovati.

Ponavljam, tišina, ki jo želimo doseči, se ne nanaša na zunanjo tišino, čeprav je tukaj dobro začeti. ;)

Kako ponesti duh tišine v vsakodnevno življenje?

Ko čutite, da si želite podaljševati čas tišine, jo začnite prakticirati, kadarkoli se spomnite nanjo. Če vam je lažje, pa si lahko postavite tudi točno določen časovni okvir, npr. to popoldne.

Ta čas posvetite temu, da prisluhnete notranji tišini in jo začnete spoštovati. Poskušajte opazovati sebe, svoje reakcije in vse, kar vam tišina prinaša. Dovolite si biti.

Med prakticiranjem tišine lahko govorite in se udejstvujete v svetu. To je ne bo prekinilo. Če boste delovali prisotno in s hvaležnostjo, jo bo le še poglobilo. 

Pomembna je le tišina v vas, kljub hrupu v svetu.