V zadnjem času opažam velik strah pred samim seboj, pred čutenjem, videnjem, vedenjem. Na eni strani velika želja po razumevanju višjega, videnju svetlobnih bitij ... A želeli bi si le lepe stvare, vpogled le v svetlobo. Na žalost ne gre tako. Tako kot obstaja svetloba, obstaja tudi tema. In ko enkrat odpreš pandorino skrinjico, se ti začne razkrivati vse: tako svetloba kot tema. Z zatiranjem ene ali druge strani lažeš samemu sebi in istočasno ustvarjaš neravnovesje na eni ali drugi strani. Tako greš v eno ali drugo skrajnost in drugo stran potiskaš, tlačiš, se sprenevedaš, da ne obstaja. Tako se vse to potlačeno začne počasi kopičiti in slej ko prej bo (ekstremno) udarilo ven. Lahko v obliki čustvenega izbruha, lahko v obliki bolezni ipd.
Zapomni si, da si ti tisti, ki daješ stvarem predznak plus ali minus ter s tem označuješ stvari kot dobre ali slabe, a v resnici je pomembno le, kaj je in kaj ni v tvoje najvišje dobro. Duša ne vidi (pre)izkušenj kot dobrih ali slabih, so le izkušnje in vsaka duša si jih želi čim več. Večji nabor izkušenj ima, bolj lahko raste, se razvija in napreduje. Tako nam, na primer, tiste najtežje preizkušnje prinašajo največ znanja, modrosti, največ nagrad, največ rasti, seveda, če si dovolimo stvari pogledati z višje perspektive, če se želimo iz vsake situacije/izkušnje nekaj naučiti, zrasti.
- Kako to naredim? Kako si lahko pomagam na svoji poti?
Vsakič, ko te nekaj preseneti, morda celo šokira, prizadene, se vprašaj naslednje: - Česa me ta situacija/izkušnja uči? Kaj mi ta oseba kaže?
- Kdaj sem se v preteklosti počutil enako? Se mi tovrstne izkušnje/preizkušnje/situacije ponavljajo? Kaj bi lahko v tej situaciji naredil drugače?
- Kako lahko v dano situacijo vnesem svetlobo?
- Kaj je sprožilo čustva v meni? Doživljanje v meni? Zakaj se tako počutim? (Včasih lahko na dan priplavajo čustva, a nam ni jasno, zakaj so tukaj, zato se poskušajmo spomniti, iti nazaj v čas in videti, kaj je sprožilo te občutke znotraj nas).
Tovrstne izkušnje največkrat vidimo kot črne, nezaželene. Sprašujemo se: Zakaj se mi to dogaja? S čim sem si to zaslužil? Kaj počnem narobe? ... Univerzum vam ne želi nič slabega. Tovrstne izkušnje/preizkušnje so le priložnosti, da opravite s starim, prepišete preteklost z novim in v danem trenutku spustite vse, kar nosite. Univerzum tako nikoli ne obupa nad vami, vsakič znova vam daje nove in nove priložnosti za rast, učenje in napredek. Priložnost za srečo, da izberete sebe, sledite sebi ter svojemu notranjemu glasu, priložnost za novo, za ljubezen, za svetlobo. Priložnost, da ne sledite več starim vzorcem, strahovom, prepričanjem ... Priložnost, da vas ne vodi več preteklost. Priložnost, da spustite vse naučeno in priučeno, prevzeto, vse, kar ni vaša izvorna energija, dušna energija.
Z vsakim strahom, s katerim si dovolite soočiti se in ga spoznati z vseh zornih kotov, se spoprijeti z njegovim izvorom ..., vidite, da vas je bilo v resnici strah neznanega, da ste se bali, ker stvari niste razumeli in/ali poznali, da vas je strah zaradi preteklih podobnih izkušenj iz tega ali prejšnjih življenj (ki se jih zavedno največkrat ne spomnite). Po soočenju in sprejemanju, pomiritvi s preteklostjo pa dobite nazaj vso izgubljeno moč in energijo, ki je bila kakorkoli zataknjena v preteklosti.
Enako velja za preostala čustva. Tako ti npr. zamera in krivda, obsojanje sebe in drugih, ki jih kopičiš v sebi, prav nič ne pomagajo. Največkrat jih držimo v sebi pod pretvezo, da nas bodo opominjala na to, kar se nam je zgodilo (nikoli ti/si ne bom oprostil, nikoli ne bom pozabil ... – zamera; kako sem/si lahko to naredil – krivda; kako si drzneš, kako te ni sram ... – obsojanje), z namenom, da se to ne bi več zgodilo. Kar kaže tudi na izgubo zaupanja sebi (svoji lastni presoji, odločitvam, notranjemu glasu ...) in drugim, kar največkrat pelje v nesproščenost (ves čas si v pripravljenosti, na preži), nadzor nad samim seboj in drugimi. S kopičenjem teh čustev in posledicami vibriraš s to vibracijo in privlačiš še več podobnih situacij v svoje življenje.
Vse, kar opisujem, večina imenuje: osebna tema, lastna tema. Soočanje z njo, soočanje s preteklostjo pa je tisto, kar te osvobaja in ti prinaša sproščenost, ponovno zaupanje vase in v svoja notranja sporočila (intuicijo), vero vase in v druge. Ne govorim o slepem zaupanju in veri le v svetlobo. Osredotoči se na ta trenutek, tukaj in zdaj, in sledi temu, kar čutiš, sledi notranjim sporočilom, sledi sebi. Tako kot obstaja svetloba, obstaja tudi tema in vsi, ki smo prišli na Zemljo, smo se strinjali z učenjem prek izkušenj, učenje skozi dualnost.
Ko razumeš oba aspekta, ko si pripravljen spustiti preteklost, odpustiti sebi in drugim, se pomiriti s seboj, drugimi, preteklostjo, ko ne obsojaš ene ali druge strani, takrat se začne prebujati tvoje svetlobno telo. Tako npr. z razumevanjem ene in druge skrajnosti (uporabila bom malce ekstremen primer, a običajno takrat najlažje razumemo: biti posiljen in biti posiljevalec; vsaka pot je specifična in pripelje posameznika do različnih skrajnosti) in z uravnovešanjem ene in druge skrajnosti se vate vsakič znova sidra svetloba. Tako pride postopno do zavedanja enosti in tega, kako smo vsi povezani med seboj, kako smo ENO in VSE hkrati. Postajaš vedno bolj izpopolnjen, cel, eno in se zavedaš svoje multidimenzionalnosti.
Z vsem povedanim in napisanim verjamem, da ti je jasno, da obstajata tako svetloba kot tema. Ti pa si tudi tisti, ki se odloča, na kaj se boš osredotočal oziroma čemu boš namenjal pozornost, saj se to, čemur dajemo pozornost, povečuje. Tako na primer, če si žalosten, si dovoli čutiti žalost in poskušaj odgovoriti na zgornja vprašanja. Sooči se s svojimi občutki, a jih ne povečuj, podoživljaj, dramatiziraj. Ozavesti, predihaj, piši o tem, kar čutiš (prelij svoja čustva na papir in jih tako daj iz sebe), ali pa si na tej poti prepoznavanja in razumevanja samega sebe ter svojega delovanja najdi pomoč, če jo potrebuješ (morda vsaj na začetku). Zakaj vse to poudarjam? Zato ker je okoli nas veliko tistih, ki so navajeni dramatizirati in mogoče drugega načina sploh ne poznajo, zato je pomembno, da to prepoznaš in v tem ne sodeluješ ter po nepotrebnem ne izgubljaš moči in energije. Zavedaj se, da imaš, ko stvari ozavestiš in razumeš, vedno možnost izbire. Kaj torej izbiraš ti? Čemu daješ pozornost?
Naj bo tvoje spoznavanje samega sebe polno pustolovščin in učenja!
Naj bo tvoja pot polna dušne rasti in napredka!
Naj bo polna nagrad in modrosti!
Razsvetljen ne moreš postati s tem, da si predstavljaš svetlobo in svetlobne postave, ampak s tem, da ozaveščaš temo.
- C
arl Jung
inspiracije