V splošnem, skladno z učenji vedske modrosti, lahko značaje in inklinacije ljudi v grobem uvrstimo v štiri kategorije:
- delavci, umetniki in praktiki (sanskr. sudre),
- trgovci, poslovneži in kmetje (sanskr. vaishye),
- vodje, administratorji in managerji (sanskr. kshatriye),
- učitelji, učenjaki in znanstveniki (sanskr. brahmane).
V vsakem od nas prevladuje ena od teh štirih tendenc, pogosto pa imamo mešane.
V zadnjih nekaj desetletjih so začeli celo na vzhodu ljudi kategorizirati glede na rojstvo in ne glede na kvalitete, kar ni v skladu z izvornimi učenji Ved. Narava človeka se ne vrednoti pravilno glede na njegovo rojstvo, temveč glede na njegove kvalitete.
Številčno je najmanj učiteljev, nekaj več je vodij in managerjev, še več je trgovcev in kmetov, največ, velika večina pa je tistih, ki so jim naravno najbližje praktična dela in podpora, pomoč drugim.
1. Praktik, delavec in/ali umetnik
Velika večina otrok ima takšno naravo. Šolsko znanje jih posebej ne zanima, izjemoma morda s področja, ki jim je naravno blizu (mehanika, tehnika, umetnost ...). Še v teh primerih pogosto želijo usvojiti le toliko, da lahko mirno in preskrbljeno delajo in živijo, ne pa dosti več od tega.
Njihove lastnosti so: praktičnost, preprostost, spretnost. Njihovi izzivi so neposlušnost, nespoštovanje in lenoba, najpomembnejše kvalitete, ki jih morajo usvojiti, pa spoštovanje in marljivost.
Motivira jih varnost in užitek. Najbolj cenijo redno varno službo, kjer jasno vedo, kaj so njihove zadolžitve in kaj lahko počnejo ter česa ne. Ne marajo nositi odgovornosti iz službe domov. Jasno želijo imeti ločeno sfero dela in družinskega, osebnega življenja. Najbolje delujejo, ko so polno preskrbljeni in neobremenjeni izven delovnega časa.
Pred leti sem skušal pomagati do službe prijatelju iz Posavja tako, da sem ga povezoval s prijateljem, ki dela v pisarni v Nuklearni elektrarni v Krškem. Ko je kolega slišal za naravo dela, mi je rekel: »Glej, če ni druge, sem pripravljen delati karkoli, tudi v pisarni, no veš, daleč najbolj mi ustreza, če je poleg mene stroj, s katerim delam, hkrati pa vem, da sem ob 14-ih konec službe in mir ...«
Ker danes vsem otrokom pristopamo, kot da so vsi potencialni akademiki, nad številnimi, posebej tistimi s to naravo, pa dejansko vršimo še veliko psihično nasilje, se to kaže v vse več slabih navadah, psihičnih motnjah in nezadovoljstvu.
2. Trgovec, podjetnik
V več centrih sem deloval kot mladinski delavec. V enega izmed njih je redno prihajal tudi fant, s katerim sva imela krasne izmenjave, saj je (bil) zelo zrel, zabaven in bister. Redno sva se lahko dolgo pogovarjala tudi o globljih področjih življenja; nenazadnje je pri 12. letih že prvič predaval v lokalni islamski skupnosti. Nekega dne je prišel v MC in mi rekel:
»Veš, danes sem v šoli zaslužil 10 evrov.« »Kako ti je pa to uspelo?« sem se začudil, saj sem ga poznal in vedel, da ne preprodaja petard ali česa podobnega. »Videl sem, da sošolci ne kupujejo minic, pa sem jih nabavil cel rafal, sedaj pa jih doma pakiram v male vrečice in jih prodajam.«
Poznate kakšnega podobnega otroka, ki povsod vidi priložnost za zaslužek? To je jasen primer otroka, ki ima naravo poslovneža, trgovca ... Takšnega ni treba učiti matematike, saj njegova psiha deluje tako, da vedno in povsod najde dodano vrednost v obliki dobička. Kjerkoli se bo znašel, bo našel nekaj, kar se da tržiti in prodati. V življenju se ne bo mogel izogniti temu, da trguje.
Nekdo, ki tega ne razume, ga utegne obtožiti, da je pohlepen ali da mu gre le za denar; no, takšna je njegova narava. Edina naloga učiteljev in staršev je njegovo tendenco po ustvarjanju dobička pravilno usmeriti. Neumno bi bilo, da bi se šel učit kar koli drugega, saj ne moreš iti proti svoji naravi.
Denar ni slab. Seveda ne. Če ima otrok takšno naravo, mu povejmo: »Krasno, sine. Zasluživa čim več denarja, da bova lahko čim več denarja dala za smiselne reči, projekte in ljudem, ki ga potrebujejo.«
Njihove lastnosti so: iznajdljivost, proaktivnost, kreativnost ... Njihovi izzivi so nepotrpežljivost, zaletavost, oportunizem, pohlep. Njihove naloge so: ustvarjanje dobička in dodane vrednosti, trgovanje in zaščita okolja, planeta, živali, dobrodelnost.
Motivira jih dobiček, trgovanje in/ali delo na zemlji. Zelo cenijo svobodo in prosti čas. Takšne otroke je še posebej pomembno učiti pravilno dajati. Vsem.
Že oče v zgodbi opisanega fanta je zelo podjeten, tako ima sin to v veliki meri v krvi, seveda pa nikakor ni rečeno, da imajo otroci vedno enake talente in naravo kot starši. Enako naravo kot starši imajo navadno takrat, ko imata tudi oba starša podobno naravo (se pravi, oba imata naravo bodisi učenjaka/managerja, trgovca ali delavca), neprepoznavno naravo pa takrat, ko imata zelo različni naravi tudi starša ali pa, ko otrok v družino pride nenačrtovano.
Navadno ni dobro, če ima mati naravo učiteljice, moški pa naravo delavca. Še posebej, če nihče od njiju ne dela na sebi. Vzgoja in sodelovanje bosta v takšni družini zelo težavna, saj bo mati praviloma zelo težko spoštovala takega očeta, otroci pa ne bodo mogli slediti niti spoštovati nikogar od njiju. Če ima mati naravo učiteljice, je zelo dobro, da je povezana z nekom, ki je po naravi učitelj. Če je moški vodja, je najbolje, če ima podobno naravo tudi žena in tako naprej. Ni nujno, je pa zelo priporočeno in zaželeno.
3. Vodja, bojevnik, administrator
Poznate kakšnega otroka, ki med malico sošolce vešče postroji v vrsto in jih usmerja levo, desno? Obstaja velika verjetnost, da pred vami stoji naravni vodja, manager.
Sinu nekdanjega sodelavca v šoli pravijo šef, saj ima močno izražene karakteristike te narave. Tako ga kličejo tudi učitelji. V preteklosti so otrokom bistveno prej omogočili razvoj v smeri njegove narave. V Indiji je imel, na primer, pred 500 leti fant, po imenu Chaitanya Mahaprabhu, že pri 15-ih letih svojo šolo in ogromno učencev. Danes pogosto ne znamo razbrati narave otrok in jih primerno angažirati, tako so mnogi otroci zmedeni in bolni. Njemu se to dogaja v takšni obliki, da se veliko prepira z vsemi okrog sebe, zelo mlad, pri 12-ih letih, pa si je našel že dve leti mlajše dekle, ki ji je bolj skrbnik kot fant. Zbolel je za artritisom, za katerega sem prepričan, da se bo umiril, ko bo začel oz. dobil možnost na pravilen način skrbeti za druge.
Svoje narave ne moreš nikdar zatreti. Tako ali drugače, slej ko prej – ˝pogleda˝ ven.
Takšnega otroka je treba vključiti v dejavnosti, kot so šport, gasilstvo, borilne veščine, otroški parlament, dijaške sekcije, dobrodelne in humanitarne organizacije. Zelo pomembno je, da je vedno angažiran. Da skrbi za malo skupinico ljudi, otroke, živali ..., saj bo v nasprotnem kmalu dobil občutek, da je v napoto drugim in sebi. Če energije, strasti ne bo usmeril v smiselno aktivnost, se bo pokazala v popačeni obliki, v obliki nasilja, nemira, pohote ali bolezni. Vsakdo s takimi lastnostmi potrebuje malo kraljestvo, ki mu lahko vlada. Brez tega nikdar ne bo srečen.
Motivira ga vpliv, moč. Želi skrbeti za nekoga in voditi. Krasijo ga izjemne vodstvene sposobnosti, tekmovalnost, načelnost in karizma. Prenese lahko zelo visoko stopnjo bolečine.
Njegove lastnosti so: junaštvo, moč, odločnost, iznajdljivost, pogum, velikodušnost in sposobnost vodenja (Bhaktivedanta, 1998). Ne prenese krivice. Bolj kot vse ceni pravico, zvestobo, moč in dostojanstvo. Prijateljstvo mu je sveto. Pravi bojevnik raje izbere smrt kot sramoto.
Njegove naloge so red, disciplina, dobrodelnost, skrb za druge (glavne skupine, ki jih mora ščititi, so otroci, ženske, starejši, modri in sveti ljudje, bolni in živali oz. vsa živa bitja). Moč in karizmo se mora učiti uporabiti za zaščito in ne eksploatacijo.
Njegovi izzivi so trma, grobost in tendenca po izkoriščanju šibkejših.
Zgodovinski primeri pravih kshatriy: Aleksander Veliki, Julij Cezar, Napoleon, Vladimir Putin ...
Posameznik s takšno naravo najbolje deluje, ko je pod pritiskom. Ko je v stanju vojne. V bitki. Najbolje je, če se zvesto bori proti lastnim pomanjkljivostim. Če ni aktivno angažiran v nečem smiselnem, ima občutek, da živi zaman. Izredno je tekmovalen. Potrebuje izzive in zmage. Znan je primer boksarja, ki je leto za tem, ko je prenehal aktivno boksati, začel pretepati svojo ženo.
Danes so pravi, plemeniti bojevniki vse redkejši, včasih pa so ta razred ljudi predstavljali sveti kralji, ki so jih usmerjali t.i. brahmane, predstavniki skupine, predstavljene v naslednji točki.
Sodobne službe: manager, diplomat, pravnik, politik, sodnik, direktor, vrhunski športnik, vojak, policist, varuh človekovih pravic ...
Prijatelj je bil v mladih letih izjemno uspešen športnik. Ne glede na to, katerega športa se je lotil, kmalu je bil v njem med najboljšimi v državi. Po mojem mnenju bi v primeru resnega pristopa k treningom zlahka prišel v člansko reprezentanco katerega koli od glavnih ekipnih športov z žogo. Vsak pravi, resni športnik in vodja mora v sebi imeti duh »vodje, administratorja, bojevnika«; on ga je prav gotovo imel, a ga ni znal na pravi način uporabiti. Eden od razlogov za to je bilo nepravilno vodstvo, učitelji in starši, drugi pa odsotnost prave, čiste želje. Želja je izjemno močna sila. Neustavljiva. Ker ogromne količine energije in naravne danosti po tekmovanju ter zaščiti ni uporabil, da bi postal bodisi vrhunski športnik bodisi vodja, se je ta njegova tendenca sodelovanja v boju za pravico in red kazala na zelo nezdrave načine v obliki nenehnih incidentov po ulicah, gostilnah in diskotekah.
Za ta profil otroka je zelo pomembno, da za nekoga oz. nekaj skrbi. Če ne bo energije uporabil za zaščito drugih, se bo le ta uporabila za destrukcijo.
Vse se da uporabiti ali zlorabiti, nujno, nujno, nujno pa je najti svoje mesto v svetu in temu slediti, ne glede na vse.
4. Učenjak, učitelj, znanstvenik, filozof
Takšen otrok obožuje pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja, branje, poslušanje, gledanje dokumentarnih filmov. Vse ga zanima. Vse hoče vedeti. Postavlja nenavadna vprašanja. V šoli se pogosto dolgočasi, saj ne dobi želene širine in globine. Že kot otrok pogosto poučuje druge.
Njegove lastnosti so: mirnost, samoobvladanost, askeza, čistost, potrpljenje, poštenost, znanje, resnicoljubje, modrost in okus za duhovnost, religioznost ... (Bhaktivedanta, 1998)
Takšnemu otroku je treba omogočiti dostop do praktičnih znanj različnih vrst. Najpomembnejša naloga staršev takega otroka je, da mu omogočijo smiselne odgovore na vsa vprašanja. Seznaniti ga je treba z navdihujočimi ljudmi s področij, ki ga privlačijo. To vsekakor velja tudi za zgoraj omenjene profile.
Motivira ga znanje, resnica, smisel, modrost. Ne prenese laži. Ni ga mogoče podkupiti.
Njegov največji izziv je ponos. Prečisti ga tako, da se sam nenehno uči in razvija ponižnost, znanje pa nesebično deli dalje ter redno prihaja v družbo naprednejših.
Nima potrebe po kopičenju materialnih stvari, če pa želimo, da optimalno funkcionira, mora čutiti materialno varnost, da lahko kvalitetno uporablja razum. Najbolje funkcionira v stanju miru, ko je preskrbljen. V nasprotnem primeru mu delovanje nižjih telesnih centrov strahu onemogoča uporabo razuma. Enako velja za večino žensk z izjemo tistih, ki imajo izrazito bojevniško naravo.
Zgodovinski primeri izrazite narave učitelja/znanstvenika: Nikola Tesla, Leonardo da Vinci ...
Sodobne službe: učitelj, zdravnik, znanstvenik, pedagog, filozof.
Njegovo poslanstvo niti ni tako vezano na področje, kot na naravo dela. Kjerkoli bo delal, bo naravno poučeval druge, bodisi v učilnici na fakulteti bodisi v avtomehanični delavnici ali frizerskem salonu. Ne rabi poučevati množic. Dovolj je, da resnično znanje preda eni osebi in počutil se bo srečno in zadovoljno.
inspiracije