Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki v svoje življenje vnašajo tudi duhovno dimenzijo – pri čemer ne gre za povezanost s katero od organiziranih religij, temveč za notranji občutek duhovnega pomena življenja – bolj srečni od tistih, ki tega ne počnejo: njihovi zakoni so bolj srečni, poleg tega so boljši starši in se na splošno znajo bolje soočati z vsem, kar jim prinese življenje. Mladi, ki se imajo za duhovne, imajo višje ocene, pa tudi manj možnosti je, da se bodo zatekali k alkoholu, kajenju in drugim drogam.
Če naše življenje zajema tudi duhovno razsežnost, je to koristno tudi za naše telo. Naš krvni tlak se umiri, okrepi se imunski sistem, poleg tega se zmanjša verjetnost za kap in razvoj rakavih obolenj ter bolezni srca. Vse to je danes že tako splošno sprejeto, da 25 odstotokov medicinskih šol v Ameriki učencem in študentom ponuja predavanja o duhovnosti in zdravju!
Kakšen je sklep? Kadar se čutimo povezane z Višjo silo, smo srečnejši in bolj zdravi ter laže rešujemo težave, s katerimi se srečujemo.
Svet ima prevelik vpliv na naše življenje
Kaj nam preprečuje, da bi se povezali z duhom? Če imamo vedno dostop do svoje duše, zakaj se toliko ljudi počuti prazne in nezadovoljne? Del tega problema leži v vročičnem ritmu današnjega življenja ter velikem poudarku na materialnih dobrinah in dosežkih.
Vrh vsega pa se zdi, da imamo močan odpor do tega, da bi se dolgočasili. Če že ne delamo ali ne preštevamo stvari na našem seznamu opravil, se s čim kratkočasimo: beremo revije, knjige ali časopise, igramo računalniške igre, rešujemo križanke ali sudoku, poslušamo radio, deskamo po medmrežju, gledamo televizijo ali filme ipd. Seznam se – tako kot tudi televizijski zasloni – vse bolj povečuje. Bog ne daj, da bi imeli čez dan en sam trenutek, ki ga ne bi s čim zapolnili. Zadovoljimo se s tistim, kar nas zabava, namesto da bi težili k tistemu, kar bi nas globoko izpolnilo.
Poleg tega pa smo še obsedeni s tem, da smo dosegljivi 24 ur na dan, sedem dni na teden, ne glede na to, kje smo. Zlahka se torej izgubimo v materialnem svetu in zanemarimo svojo dušo. Življenje je postalo multimedijska in večrazsežnostna burleska, natrpana z neštetimi nalogami (za katere velikokrat pričakujejo, da jih bomo opravili kar vse hkrati).
Ta obsedenost z aktivnostjo nam preprečuje, da bi občutili svoj notranji mir, ki daje našemu življenju pomen in globino. Kako se torej naravnate nanj?
Tabela: ločevanje navad, ki slabijo oziroma krepijo naš steber duše:
- Na vrhu lista papirja napišite dve besedi. Na levo stran napišite KRČENJE, na desno pa ŠIRJENJE.
Pomislite na svoje življenje: na svoje delo, stanovanje, telo, odnose in tako naprej. Ko premišljujete o vsaki od teh stvari, zaprite oči, globoko vdihnite in občutite, ali razširja ali krči vašo energijo, ter jo zapišite pod ustrezni naslov.
Preglejte seznam in bodite pozorni na to, katera področja vašega življenja vas osrečujejo, katera pa vam jemljejo energijo. Na tistih področjih, ki ste jih zapisali na levo stran lista, bi bilo smiselno, da uvedete spremembe.
Osrečujoče navade za dušo:
- Povežimo se z višjo silo.
- Prisluhnimo svojemu notranjemu glasu.
- Zaupajmo toku življenja.
inspiracije