Večna dilema kajne? Kdaj vemo, da smo popolnoma srečni? Je sploh možno to vedeti? Sama sem leta in leta mislila, da sem srečna, dokler me ni poporodna depresija dobesedno potolka na tla. Bila je pika na i vsemu, kar sem nosila v sebi in veliko opozorilo, da tako pa ne bo šlo več naprej. Pa dobro, sem si mislila, težek porod, neprespanost, nova vloga mame in ostalo bo krivo za to, a vendar sem danes prepričana, da temu ni tako. Ženska namreč z nosečnostjo in pridobitvijo nove vloge veliko naredi na sebi in se začenja spoznavati, v čisto drugi luči in v čisto drugi vlogi. Takrat začenjaš tudi razmišljati kakšen si bil sam kot otrok, kaj ti je bilo všeč in kako si se obnašal. Z vsem tem pa pride tudi praznina zaradi vsega tistega, kar nisi imel. Praznina, ki te opozarja, da je v tebi en velik manko ljubezni in da ga ne bo zapolnil niti otrok, kaj šele mož ali drugi. Ta velik manko moraš v sebi prinesti nazaj sam, prav nihče tega ne bo storil namesto tebe. Zato pozor, sreča je za vsakega na dosegu roke in še hitreje bo prišla, ko enkrat veš kaj pomeni nesreča, nesprejemljivost, samota in strah. Vse to te potem porine naprej s svetlobno hitrostjo, zato je prav, da včasih nismo ok, ker še bolj cenimo trenutke, ko smo ok.
Sreča je definitivno stvar izbire in ko se enkrat odločiš zanjo si naredil najboj pomembni prvi korak in nalepše darilo samemu sebe. Ni sreče izbrala tebe, ti jo povlečeš za rokav in ji ukažeš naj stopi na tvojo pot, kajti odločil si se, da se boriš z vsem, kar te muči, z vsem, kar te znotraj tišči in tudi poiščeš vse tiste praznine, ki so z leti nastale, kadar si bil zapuščen, razočaran, kritiziran, napaden, itd. Prvi korak do sreče je torej soočanje s samim seboj in s svojimi strahovi. Pokaži mi šibkosti in izostrile se bodo tvoje vrline. Poišči tvoje vrline in zapustili te bodo tvoji strahovi. Tako preprosto, tako lepo, tako življenjsko.
Karkoli imate v vašem življenju, karkoli vas pesti, kdorkoli z vami dela grdo, prav vse je rezultat vas samega. Vi ste si nesrečo narisali v vašem življenju in v vas je moč, da jo izbrišete. Ste kreator svojega življenja, znotraj vas čaka neizmerna moč, da jo potegnete na plan, začnete delovati z njo in se osrečite. Imata vsa orodja, da postanete srečni, zato pridno pljunite v roke in na delo. Brez nič ni nič, bre muje ne boste zbudili svojega potenciala in se otresli blokad, potrebno bo delo, mogoče bo bolelo, mogoče boste jokali in kričali, a rezultat in tudi sama pot do sreče, vas bo ojačala in iz vas naredila čisto novega človeka. Vodila vas bodo pogum, ljubezen in vaše odprto srece.
Zamislite si svoje življenje brez ovir, blokad, strahov in vseh negativnih emocij, ki jih imate. Ali veste, kadar rečete, ne, jaz pa tega ne morem, za to pa jaz nisem dober, joj ne, ma kaj si nor, niti slučajno ni to zame. Zakaj ste tako pomislili? Kje v vas tiči ta misel, ta stop, ki vas opominja, da vi pa tega ne morete. Je to sploh vaše ali so vam dali drugi? Vprašajte se še enkrat in poleg tega si zastavite še eno vprašanje. Je to res moje, se zares tako počutim, ko pomislim kaj bi moral storiti ali je to zgolj eno od napačnih prepričanj ali neko butasto pravilo družbe, ki je človeka kot najbolj sveto bitje že zdavnaj pustilo med koruzo. Vprašajte se, poslušajte svoje telo in njegove reakcije in vse vam bo jasno? Mogoče pa to sploh niste vi, ampak samo vaš ego, ki vam pravi, da to pa ni za vas in da vi tega ne zmorete. Veste kaj, zmorete! Še več, to za vas ni prav nič, v življenju ste dali čez že marsikaj, samo pomislite kaj vse ste že dosegli? Mala malica, ni skrbi!
Sreča je za vogalom in se vam smeji. Ker jo večkrat pogledate v obraz pa jo ne prepoznate. Ker vam na vašo pot daje drobtinice sledi do nje pa jih ne vidite. Vse zato, ker ste slepi v svojih prepričanjih in v vseh emocijah, ki jih nosite v sebi. Vem, ni vam bilo lahko, ampak vedite, da prav vsak nosi svoj križ in ko ta “križ” zagrabiš v svoje roke, spoznaš, da je vse skupaj en velik lari fari in da so tvoji strahovi popolnoma neutemeljeni. Sploh ni razloga za njih, včasih že eno samo zbrisano napačno prepričanje prinese takšno spremembo v vaše življenje, da si niti misliti ne upate.
Kaj vse sem lahko? Vprašajte se! Pustite domišljiji prosto pot, spomnite se pravljic, srečnih koncev in zaljubljenih princev. Zamislite si sedaj sebe s srečnim koncem. Kaj imate, kje ste, kdo je z vami? In sedaj pomislite na to kaj imate sedaj in se vprašajte, če ste srečni. Katera ovira vas ne spusti naprej. Pomislite nanjo. Je to nekaj kar je nekdo rekel ali nekaj v kar verjamete? Mislite, da niste zmožni iti čez to in premagati svoje dvome? Jaz mislim, da ste, potrebujte samo malo poguma in mogoče nekoga, ki vam po pomagal do sebe, do sreče, do čisto vašega življenja. Takšnega, ki si ga zaslužite, takšnega vredno življenje človeku. Ne pozabite, da smo čisto vsi enaki in smo skupaj eno, prav nihče ni nič več od drugega, ne glede na njegov naziv, zgled ali status. Prav vsi smo krvavi pod kožo in prav vsi imamo pravico do sreče, obilja in ljubezni. Piščite torej svojo srečo, vrnite si jo v življenje, zrastite, razvijajte se in zaljubite se v vse, kar vas obdaja.