Ste dovolj dobri za duhovnost?

V zadnjih nekaj desetletjih je duhovnost ena največkrat uporabljenih besed. Z njo je približno tako kot z ljubeznijo – ima tisoč obrazov, vsakomur pa pomeni nekaj drugega.
Zame je duhovnost zavedanje, da naše telo in um nista vrhunec stvarstva, temveč smo del nečesa mnogo večjega, vseobsegajočega. Naš tuzemski namen je spoznavanje samega sebe ter soodvisnosti (povezanosti, sovplivanja) z vsemi in vsem. Prebivalci Zemlje smo duhovna bitja, ki smo prišli po zemeljsko izkušnjo, in ne zemeljska bitja, ki si želimo okusiti duhovnost. Naša telesa so zgolj embalaža, ki jo za to zemeljsko izkušnjo pač potrebujemo.

Da bi to lahko spoznali, se moramo povezati s sabo, s svojo bitjo in višjim jazom, ter se soočiti z lastnim egom, bolečinami, vzorci, zapletenimi odnosi in strahovi. Vse je jasno in preprosto, ni pa vedno (ali nikoli) prav lahko. Temu se reče – življenje.

K duhovnosti sodijo vse dejavnosti, ki človeku pomagajo v smeri fizičnega, čustvenega, intuitivnega in družbenega razvoja ter ga pripeljejo do višjega stanja zavesti. Kdor hoče delati na sebi, ima na voljo nešteto tehnik, pomoči, kot so vilinski simboli, pa tudi učiteljev, gurujev, spletnih izobraževanj, tečajev in seminarjev, med katerimi zagotovo najde pravo stvar zase.

Težko si predstavljam življenje brez meditacij, dolgih sprehodov in poglobljenih pogovorov o energijah, drugih dimenzijah in vzporednih svetovih ter našem obstoju. In brez gongov, zvočnih kopeli in branja ter obiskovanja seminarjev velikih mojstrov si ga tudi ne predstavljam. Sploh pa si ne želim niti predstavljati, kakšno je življenje brez čudežev, pravljičnosti in tiste lepe, mehke čarobnosti. Pa vendar …

Duhovnost zame ni zgolj vera in poznavanje osnovnih zakonitosti, pač pa predvsem védenje, kako to v dobro vsega in vseh prenesti v vsakdanje življenje na tem planetu in uporabiti.

Ne potrebujete predznanja, da bi lahko stopili na to pot (v resnici vsi ves čas hodimo po njej, pa naj nam je to všeč ali ne), neizogibno pa potrebujete odločitev, da boste začeli ZAVESTNO živeti. Če boste pot skozi življenje nadaljevali na površini, s plašnicami na očeh, in pridobljenih spoznanj ne boste prenesli v vsakdanje materialno življenje, vas bodo naučene tehnike zgolj oddaljile od bistva, lažni občutek osebne rasti pa vas bo kratkotrajno zadovoljil.

Naj to hočemo ali ne, na tem planetu ostanemo vse življenje, zato naj bo duhovnost dodana vrednost, s pomočjo katere boste življenje živeli in preživeli kakovostno, to pa boste prenesli tudi na vse ostale (in ostalo), ki se dotaknejo vaše poti.

Kako duhovni smo, se ne izkazuje s tem, koliko certifikatov in diplom imamo, kako pogosto meditiramo in kakšna sporočila nam posredujejo naši vodniki. Niti ne s tem, kako vztrajno izvajamo jogo in katero stopnjo smo dosegli. Pa tudi ne s tem, koliko strani imamo popisanih z afirmacijami in kdo je naš vzornik, guru ali učitelj.

Kako globoko smo dojeli ta vseobsegajoči prostor (Univerzum, Vesolje, Boga, Kozmos – imenujte ga po svojem navdihu) in kako visoka je naša vibracija, je razvidno po tem, kakšni so naši odnosi z drugimi (v prvi vrsti pa s samim sabo). Kakšen je vaš odnos do drugače mislečih? Kakšen je do otrok, do šibkejših, do okolja, živali, zdravja, svojega telesa, denarja, prostega časa, zabave?

Kakšen pa je vaš odnos do sreče, do življenja?

Kako se odzovete v stresnih situacijah? Znate v vsaki stvari poiskati nekaj dobrega ali vam še vedno v vsaki stvari uspe najprej najti nekaj slabega? Ste že spoznali, da si svojo usodo vsak dan sproti krojite sami, ali še kar dovolite, da vaše življenje vodijo drugi?

Velikokrat slišim, da je duhovnost popolno sledenje srcu. S tem se ne morem strinjati. Če pogledamo naravo (v njej najdemo prav vse odgovore, če to le želimo), je jasno, da vsaka žival in rastlina uporabi vse svoje danosti, da kakovostno preživi in se razvija. Zato je pomembno, da ljudje uporabljamo srce in možgane, ki niso zgolj po naključju najzapletenejši organ človeškega telesa.

Od kod mnogim sploh zamisel, da se um in srce izključujeta? Vse v naravi vedno stremi k ravnovesju. Tudi zato moramo vedno delovati skladno s srcem IN umom, slediti pa moramo duši.

• Ne sprašujte se, ali ste dovolj dobri za duhovnost in ali zmorete stopiti na svojo pot. Seveda zmorete, drugače ne bi bili tukaj!
• Trudite se, da bo vaše življenje prežeto z ljubeznijo in z občutkom globokega notranjega miru.
• Zaupajte življenju, imejte se radi, bodite prijazni in srčni.
• Bodite drzni in dovolj pogumni, da delate korake, četudi čisto majhne.
• Ne bojte se odločitev, saj pravzaprav ne morete zgrešiti. Pomembno je le, da ste skladni sami s sabo.
• Vsak dan za nekoga naredite nekaj dobrega in opravite neko neprijetno nalogo, ki bi jo najraje preskočili.
• Ustvarjajte lepe in nepozabne trenutke, ob tem pa življenja ne jemljite preresno.
  Trudite se ne obsojati, saj nikoli o nikomer ne veste vsega.
• Bodite vztrajni, hkrati pa imejte v mislih, da v primeru, ko nekaj ne gre in ne gre, morda niste na pravi poti.
• Potrpežljivost je lepa lastnost, vendar je ne uporabljajte za izgovor.
• V vsakem trenutku bodite zvesti sebi. Naredite tako, kot je prav, pa četudi vas nihče ne vidi.
• V mislih imejte, da vse mine. Naj vas to potolaži, ko vam bo hudo, in vas spodbudi, da boste v lepih občutkih uživali še bolj.
• Pričakujte dobro, pa bo tudi tisti mali košček sreče vedno na vaši strani.
• Zbujajte se z radostjo in zaspite s hvaležnostjo.
• Širite veselje in ne pozabite, da ljubezen vrti ta svet.
• Vedite, da se življenje ne dogaja vam, temveč za vas, pa tudi to, da ni treba, da ste boljši od ostalih, temveč je popolnoma dovolj, da ste najboljši, kot v danem trenutku zmorete in znate.
• Naj vas spremlja občutek čarobnosti. Nikoli ne nehajte verjeti v čudeže. V sodelovanju z univerzumom jih ustvarjamo prav mi sami. 

Iz knjige VILINSKI SIMBOLI, Maya Peron, ki jo dobite po akcijski ceni tukaj >>