Sreča je v nas samih. Kolikokrat smo to slišali in sliši se lepo, a ne?
Zavijaš z očmi ali ti boža dušo?
Pa kaj, ko ni tako. Pa kaj, ko se toliko trudim in trudim in nič od nič. Samo slabše je. Vsi mi težijo, partner me ne razume, dol me vleče, v službi je bedno. Prijatelji govorijo, kaj imajo in kaj bodo.
Stalno neko tekmovanje. Primerjanje. Dokazovanje. Hotenje po več. ZAKAJ?
Kje je zdaj ta sreča. Zakaj želim biti nesrečna?
Zakaj me sreča ne obišče? ZAKAJ?
Se lahko ustaviš za trenutek, se lahko ustaviš za sekundo in zadihaš?
Pogledaš, kakšne misli nosiš ob besedah SREČA JE V TEBI. ODGOVORI SO OB TEBI. Kaj čutiš ob tem?
Osredotoči se na občutke
Ne, kaj je prav in kaj ne. Ne na to, kje trenutno si.
Ne, kdo je kaj rekel in kdo ni rekel. Osredotoči se nase.
Kako se počutiš ob besedah Sreča je ob tebi. Zaznaš?
In če ne, zaznaš sebe? Svoj dih? Svojo misel? Svoje telo?
Zaznaš karkoli? Veliko sprašuješ. Zdi se ti, da dobiš veliko odgovorov, pa noben ni pravi. Tisti trenutek, ko to slišiš ali prebereš, ti poboža dušo ali srce in počutiš se posebno. Vau ...
Potem pa pade dol. Ne čutiš. Tudi če še enkrat prebereš, ne začutiš več tistega vau.
Zakaj te je strah slišati sebe?
Ker če ne slišim sebe oz. ne čutim sebe, je vse eno veliko nakladanje. Občuti sebe, občuti svoje telo.
Objemam te, na krilih angelov ti pošiljam srečo.
inspiracije