Srček se jezi

Ali je srček res lahko jezen? Dvomim, saj srček pozna samo ljubezen. Iz kje torej izhaja jeza in kaj pomeni za nas? Za to je potreben malo daljši odgovor. V prejšnjih člankih ste lahko prebrali, kaj srček sploh je in kaj se zgodi, ko ga je strah. V tokratnem prispevku pa bo govora o jezi in o tem, kako le-ta vpliva na nas.

Kot že rečeno: srček pozna samo ljubezen. To čustvo itak povzame vsa dobra čustva, ki so nanj priklenjena. Jeza pa je čisto umska zadeva. Tako kot vsa negativna čustva. Je pa čustvo, ki zelo močno vpliva na nas in večina ljudi se sploh ne zaveda, kako deluje ali kaj je. Kakšna je univerzalna razlaga jeze? »Jeza je čustveno doživljanje ob oviri ali neprijetnem dogodku. Čustvo jeze ima tudi fizično komponento, kot je zvišan srčni utrip, povišan tlak in spremembo nivoja adrenalina ter noradrenalina«. Ta razlaga lepo ponazori, kako čustva vplivajo na celotno človeško telo in ne samo na psihično plat. Zdaj lažje razumemo, zakaj so nekateri ljudje večino časa jezni ali agresivni. Potrebujejo adrenalin! Lahko so celo odvisni od tega in takih ljudi je boljše ne imeti ob sebi. Čustvo jeze lahko doživimo tudi ob stvareh, ki nas motijo ali pa jih zgolj slišimo. Nekateri vzkipijo že, če jih samo napačno pogledaš. Verjetno je tu prisotna želja po adrenalinu, a ne samo po tem, kot bomo kasneje ugotovili. O jezi, kako nastane in kje vse je prisotna, bi lahko pisal ure in ure, moj namen pa jo je povezati s srčkom.

Zakaj o jezi?

Zakaj torej govorim o jezi? Zato ker ima mnogo ljudi težave z njo in ker je tudi dopolnjujoče stanje pri vzbujanju strahu. Če ste vi jezni, bo lahko nekoga strah vaše jeze. V današnjih časih imamo celo paleto možnosti, na kaj vse biti jezen. Od malenkosti pa do zares velikih stvari. Jeza je v naši družbi še kako prisotna. Iz nje namreč izhaja tudi jamranje oz. manjša oblika jeze. In koliko ljudi dandanes jamra? Po mojem mnenju preveč! Imajo vse, kar potrebujejo, pa še zmeraj jamrajo, da jim nekaj manjka. Človek, ki je zadovoljen s sabo, ima odprt srček in teži k brezpogojni sreči, nikoli ne bo jamral, ampak samo opozarjal na tisto, kar ni v redu. Izogibal se bo čustvu jeze. Na določen neprijeten dogodek ali tisto, kar nas običajno spravi v jezo, bo lahko odreagiral odločno, vendar ne z jezo. Tak posameznik je odrezav, glasen, morda videti malo jezen, a v glavi popolnoma miren. To pomeni biti duhoven v praksi. Znati živeti in imeti popolno kontrolo nad čustvi v vsaki situaciji. Zato sem tudi sam na prvi pogled videti hladen, saj imam čustva pod kontrolo.

Če ste brali moje ostale članke in bloge, ste morda opazili razliko, da v duhovnih člankih poskušam biti bolj nežen, v blogih pa bolj trd, saj gre za resne družbene probleme, s katerimi nežnost nima veliko skupnega. Če so zadeve slabe, jih je tako potrebno tudi predstaviti. Ne pa se pretvarjati, da »ni vse tako slabo«. V tem primeru potem ljudje kar preslišijo besede in si mislijo: »Pa saj bo« Zatorej tudi če se kdaj tako zdi, nikoli in nikdar ne bom pisal iz jeze ali ega. To ne bi koristilo nikomur. Še najmanj mojemu počutju.

Jeza

Jeza sama po sebi ni dobra. Ko smo razburjeni, je to spet razlog, zakaj smo zaprli srček. Srčka pa nočemo zapirati, kajne? Je pa tu še drug vidik, ki je bolj malo znan … Ko smo jezni, se nam dvigne adrenalin, v telesu čutimo toploto in moč, da bi lahko vse razbili. Kaj pa se zgodi z našo energijo?! Izgubljamo jo ali pa jo pridobivamo na neprimeren način. Vsi tisti, ki imajo zaprt srček, hrepenijo po energiji – ljubezni. Jeza je en izmed načinov, kako dobijo energijo od drugih. Bom obrazložil v parih primerih.

Domov pridemo utrujeni in brez energije. Vidimo partnerja in namesto, da bi ga lepo pozdravili itd., ga raje okaramo, da nekaj ni naredil in se razjezimo nanj. Partnerja postane strah in se zapre vase, mi pa mu na tak način poberemo energijo. Ko jo pridobimo, smo mirni, partner pa izdatno izčrpan. Lahko pa se zgodi, da tudi partner začne vpiti na nas in potem je še bolj »zabavno«. V tem primeru sta kriva oba. Mi, ker ne znamo drugače pridobiti energije, partner pa, ker je ne zna zadrževati v sebi! Če na tujo jezo odreagiramo na kakršenkoli čustven način, smo se že ujeli v krog. Zato je v takih situacijah ključno nadzorovati svojo energijo, da do konflikta sploh ne pride. O tem sem pisal že v prvih prispevkih o ljubezni. Zelo pogosto smo jezni tudi na politike, sosede, sodelavce …. Vse to je čista izguba energije in ravno naš bes napaja te ljudi. To je tudi razlog, da ti ljudje želijo biti slabi in se nočejo spremeniti! Hmmm …

Ne izgubljati energijo!

Če smo jezni na karkoli ali kogarkoli, je to vsekakor izguba energije in vsaka taka izguba je korak nazaj po duhovni poti ter posledično stran od odprtega srčka. Reči »Ne bodite jezni,« je lahko, veliko težje je to doseči. Zato pa v boju z jezo (in vsemi drugimi negativnimi čustvi) zelo pomaga meditacija. Takrat se bolj približujete sebi in oddaljujete od ega, ki proizvaja samo glupa čustva. Če se  naučite ločiti to dvoje, ste že na dobri poti.

Lahko bi bilo lažje

Ni pa vselej preprosto. Vsakega od nas sigurno nekaj jezi. To je človeško, ni pa duhovno. Poleg tega se okoli nas potikajo še druge stvari, na katere sploh nismo pozorni, a zelo vplivajo na naše počutje. Kot ste prej prebrali, so konflikti z ljudmi izguba energije. Obstajajo pa še neljudje (brez duše in avre, reptili), ki nam načrtno pijejo energijo. Praviloma so na zelo visokih položajih (beri: v vladi), da lahko pridobivajo energijo cele nacije ‒ zaradi jeze do njih. Naša mržnja jih samo še dodatno napaja. Tudi če vam ni popolnoma jasno zakaj, vam vseeno polagam na srce: ne bodite jezni na te »ljudi«. Če bi se tega vodila držali vsi, bi zagotovo živeli v milini. (Samo pomislite na tiste, ki so preživeli koncentracijska taborišča – sovraštvo bi jih pogubilo, rešila jih je neuklonljiva moč volje.) Drug dejavnik, ki zelo vpliva na nas, je kraj, v katerem živimo. Negativne lokacije negativno delujejo na naše počutje in misli. Na teh območjih se namreč nahajajo »zadeve«, ki se prav tako hranijo z našo energijo. V tem tiči vzrok, da se ljudje začnejo povečini kregati za brez veze in energija gre papa, kar še dodatno napaja to lokacijo. Se zavedam, da najbrž ni popolnoma razumljivo, zato bom podrobno obrazložil ob priliki.

Blokade

Poleg vsega naštetega imamo lahko opravka tudi z energetskimi blokadami oz. zli programi v osebah, ki povzročajo jezo. Še ena tabu tema. To niso entitete, saj se entitete premikajo, programi pa ne. Enega izmed njih sem imel tudi sam in dobro vem, kako grozno je to imeti v sebi. Dejansko sem bil zelo govorno agresiven in vzkipljiv. Program se je tako »udomačil« v meni, da sem se ga navadil in je že postal vzorec delovanja v mojih mislih. Tudi ko so mi ga odstranili, je še vedno ostal vzorec za jezo. Sicer res mnogo manjši, saj nisem več imel motivacije biti toliko jezen, a vseeno je bilo potrebno v moji glavi »spucati« še nekaj, kar je oviralo mojo duhovnost. Samo meditacija mi je pomagala, da sem šel skozi to in seveda ljudje, ki so mi stali ob strani. In ja, konec koncev je tudi dejstvo, da sem vegetarijanec, zelo zelo pripomoglo. Če se ne bi že v zgodnjih letih odločil za tako prehrano, me verjetno zdaj ne bi bilo več tu. Uporabljal sem tudi Baldrijanove kapljice. Te zelo pomagajo da človeka umirijo. Tako da super, da sem se tega rešil in lahko kot izkušnjo delim z vami ter pomagam še komu, ki ima težave z jezo.

Spoznati in odpraviti jezo je ključno

Če ste torej mislili, da je jeza samo še eno brezvezno čustvo, sedaj lahko vidite, da temu ni tako. Kdor se spopada z občutki jeze, naj čim več dela na sebi! Naj ne posluša in gleda več zadev, ki ga razburjajo (slabe novice v časopisih, na radiu in po televiziji, ki vzbujajo strah in so povečini še lažne), naj jih ne širi naprej med druge ljudi in se naj začne zavedati, da ZELO slabo vplivajo nanj in na njegovo okolico! Tako jeza kot strah zameglita um, da človek ne more več delovati pravilno. Najprej je potrebno »pospraviti« v glavi, šele nato se ukvarjati z duhovnostjo. V nasprotnem primeru neprestano padate v eno in isto past. Osel gre samo 1x na led, človek pa se prav rad drsa po njem.