Živeti, kot si želiš sam, ni sebično, ampak edino smiselno; sebično pa je pričakovati, da bodo drugi živeli, kot pričakujemo mi.
Spoštovanje je temelj odnosov
Kjer ga ni in kjer se posega v svobodno delovanje odraslih posameznikov, je treba narediti korak nazaj v takšnih odnosih. Nihče nima pravice biti brezobziren do nas, ne glede na to, kdo je, drugi pa se bodo do vas obnašali tako, kot se obnašate sami do sebe. Imeti se rad pa ne pomeni biti ponosen, ampak preprosto delati na sebi.
Kaj nas najbolj moti pri drugih?
Tisto, kar nas moti na sebi. Kdaj v drugih vidimo le najslabše? Ko jih želimo usmerjati po svoje. Kdaj pa v drugih vidimo le najboljše? Ko jim pridemo inteligentno asistirati. Nekdo, ki se nauči natančno poslušati in skrbeti za druge, lahko postane izjemno cenjen, spoštovan in koristen. Če druge natančno poslušaš, lahko točno veš, kdo so in kaj potrebujejo. Poslušanje je izjemno podcenjeno.
Zakaj se največ prepiramo ravno na dopustu, na sedminah in v mrliških vežicah pa so sorodniki zelo povezani in skrbni?
Ker na dopustu drug drugega skušajo uživati, na dopustu pa služiti. Ljubiti pomeni služiti, kar pa je dobro za nas, je morda strup za nekoga drugega.
Zavedati se je torej treba zlatega pravila odnosov: z drugimi ravnaj ne kot želiš, da drugi ravnajo s teboj, ampak tako, kot drugi želijo, da ravnaš z njimi.
Družina je celica planeta, zato je treba začeti pri tem, da močni očetje in ljubeznive mame vzgajajo močne, zdrave in miselne otroke, ki kasneje ne bodo oprode v rokah staršev, ampak samostojni, plemeniti posamezniki.
Drugi temelji odnosov so sprejemanje, strponost, zaupanje, odpuščanje …
Ne pozabite pa nečesa: služba je služba, družba pa je družba. V službi vlada tekmovalno okolje, zato se tam čustveno ne vpletajte in ne pričakujte miru in harmonije, prizadevajte pa si, da ju vzpostavite doma.
Ljudje smo na različnih nivojih zavesti (gunah). Preuči to znanje in postani mojster odnosov. Izogibaj se zavistnim in zlonamernim, čim več časa pa se druži s podobno mislečimi in naprednejšimi od sebe. Na planetu nismo sami. Ljudje smo varuhi, in ne gospodarji planeta. Živali so naši bratje in sestre. Tu smo, da jih zaščitimo, tako kot vse mlajše in šibkejše.
Ko začneš pravilno skrbeti za vse okrog, avtomatično postaneš v vseh vidikih preskrbljen od višje sile, tako se nimaš nikdar česa bati. Samo naprej. Za čudežno ureditev odnosov tako ne potrebujemo sodelovanja nikogar drugega – dovolj je, da sami inteligentno opravimo svoje.