Obstaja majhna miselna poteza s konkretnim vplivom na naše življenje. Je ne vidimo, vidimo pa njen rezultat. Največkrat rešuje vprašanja vsakdanjih banalnosti, včasih pa tudi pomembnejša. Bistveno pomembnejša. Ima potencial, da izboljša vsakršno poslovno ali osebno situacijo, v kateri se lahko kadarkoli v življenju znajdemo. Ali pa poslabša. Vpliva na naše zdravje, odnose z bližnjimi, naše socialno življenje, razmerja s partnerjem. Usodno vpliva na naša življenja, a se o njej ne učimo v šolah.
Govorimo seveda o odločitvah. Odločitve (in predvsem pomanjkanje odločitev), so zaslužne za izjemne kariere izjemnih ljudi. In seveda tudi za propad karier manj izjemnih. Posamezniki ki so vešči sprejemanja odločitev brez oziranja na mnenja drugih, so tisti, ki prosperirajo. Tako preprosto je to.
Čeprav si odločitve predstavljamo kot neko zavestno početje, je to vse prej kot le to. Kajti odločitve sprejemamo praktično ves čas, po tisoče na dan, a se jih sploh ne zavedamo. Saj, a je kdo rekel, da si morate danes zjutraj umiti zobe? Najverjetneje ne, torej si jih ni bilo nujno treba. A ste vi to kljub temu storili. Zakaj že?
Da smo danes tukaj (to zdaj beremo), oblečeni v prav teh oblačilih, kaj smo čez dan jedli in sicer počeli. zakaj smo se ob točno določeni uri zbudili in tako naprej in tako naprej. Tudi ko ste šli čez cesto, ste pogledali najprej na eno stran in potem na drugo. Zakaj pa ni bilo obratno? Ne, resno, zakaj ste pogledali najprej ravno na tisto stran (kot ste)? Zakaj ste/niste tako klepetali s sodelavci med odmorom za kavo? Pa je bila to kava z eno črtico sladkorja, dvema ali tremi? Podaljšana, z mlekom, kapučino, bela kava ali kaj petega? In malica, zakaj ravno malica na seznamu s številko npr. štiri? Ste tisto službeno gradivo prebrali danes dvakrat ali trikrat? Pa jutrišnji govor, ste ga ponovili dovolj krat? In tako naprej in tako naprej.
O tem govorimo, o teh majhnih vsakdanjih odločitvah, zaradi katerih živimo točno takšno življenje, kot ga živimo. A prav zaradi teh odločitev smo danes tu, kjer smo in je naše življenje takšno, kot je. Stanje našega bančnega računa, položaj v organizaciji, naše zdravstveno stanje, oblika postave, priljubljenost v družbi, odnosi z drugimi, odnos do sebe, vse to je v direktni povezavi z našimi navadami in dnevnimi rituali, ki izhajajo iz prav teh odločitev.
Z besedami Robina Sharme, avtorja Meniha, ki je prodal svojega Ferrarija in sijajnega govorca, so naše trenutne razmere odmev naših odločitev iz preteklosti. In če nekoliko pomislimo, drugače niti ne bi moglo biti. Seveda pa lahko iz tega izpeljemo logičen zaključek, da bo vse to, kar se odločamo danes, odmevalo v naši prihodnosti.
Pa se tega niti ne zavedamo. Ker smo jih že zdavnaj sprejeli, vede ali nevede, tako zelo, da smo jih čisto ponotranjili. Iz teh odločitev so postale navade, tako samoumevne, da se jih niti zavedamo več ne, le živimo po njih. Življenja, kot jih živimo. Zaradi njih tudi sprejemamo rezultate, kot jih sprejemamo.
Mi sami smo 100% odgovorni za naše življene. In nihče drug. Res je, ne moremo vplivati na vse izzive, s katerimi nam postreže življenje, lahko se nam zgodijo grde stvari, ki si jih gotovo nismo zaslužili, a na to ne moremo vplivati. Kar pa lahko storimo, je naš odziv na te preizkušnje. In samo zaradi naših odzivov na stvari, ki jih ne moremo nadzorovati, smo tam, kjer smo. In imamo to, kar imamo.
Za jasnejšo ilustracijo te trditve lahko uporabimo preprosto formulo priznanega ameriškega avtorja in predavatelja Jacka Canfielda (morda ste ga videli v filmu in knjigi Skrivnost – The Secret?), po kateri dogodek plus reakcija določata izid, torej D + R = I. Če vam niso všeč izidi, ki jih prejemate, lahko krivite dogodke, ne? To je najlažje, saj vemo, koga okriviti za vse slabo v življenju, torej groznega šefa, tečnega partnerja, nespodbudno okolje, zgrešeno zakonodajo, pokvarjene politike, odtujene centre oblasti in tako dalje. Seznamu ni konca.
Seveda, vsi ti faktorji obstajajo, brez dvoma, a če bi bili odločilni in bi bilo vse odvisno le od njih, potem nihče ne bi bil uspešen. Pa je. Za vsakega izmed teh obstaja na stotine posameznikov, ki je kljub temu uspelo in prosperiralo. Torej še zdaleč ni vse odvisno od dogodkov, na katere vi tako ali tako nimate vpliva, ampak le od vaših reakcij, ko do teh dogodkov pride. Zato ste, kjer ste. In ne zaradi dogodkov samih. Ja, je pa lažje reči npr. tako so me vzgajali, so me zlorabljali, v družini je bil prisoten alkohol, so mi rekli, da pač nisem nadarjen in nikoli ne bo nič iz mene, so me zasmehovali vrstniki in tako dalje.
Canfieldova formula nas želi opozoriti, da ne gre enačiti dogodkov z izidi, torej D = I, ampak da je naš odziv na te dogodke tisti, ki prinese izid, kot ga mi na koncu prejemamo. Če torej rečem Andreji, da je totalno zahojena, a s tem nižam njeno samopodobo? Če ste odgovorili z da, niste razumeli sporočila; ni važno, kaj ji rečem jaz, saj sem jaz le nek zunanji dogodek (torej D). Kaj si bo rekla ona po tem, ko bom jaz nehal govoriti, torej njen R je tisti, ki bo določal izid (I) v tem primeru. To je to, o tem govorimo.
Kot bi govorili o razliki med krivdo in odgovornostjo. Za neko stvar morda niste vi krivi, a je vaša odgovornost, kaj boste z njo storili. Na primer dojenček na pragu vaših vrat nekega lepega jutra. Kaj boste z njim storili, ga vrgli v strugo reke, ki teče mimo vaše hiše? Le zakaj ne, saj niste vi krivi, da se je pojavil na vaših vratih! Torej, čeprav niste vi krivi za ta dogodek, je zdaj vaša odgovornost. In morate nekaj z njim storiti. Tako kot z vsemi drugimi stvarmi, ki se vam pripetijo mimo vaše volje. Tako preprosto je to.
Sedaj razumete, zakaj trdim, da smo sami odgovorni za svoje življenje? Ko enkrat to sprejmete in prevzamete odgovornost, ugotovite, da ste edini dejavnik na poti do uspeha smo - vi.
In to je dobra novica, saj je ta dejavnik edini, katerega lahko upravljate. Ja, lahko prevzamete odgovornost za svoje življenje. Lahko postanete kapitan svoje ladje.
S sprejemanjem ustreznih odločitev. Kajti veščino kvalitetnega sprejemanja odločitev se da priučiti, kot vsako drugo...
inspiracije