Z vidika energetskega dela je glavni problem pri specifičnih učnih težavah (npr. disleksiji) pogosto premajhen pretok energije skozi šesti in sedmi energetski center ter neustrezna povezava med levo in desno možgansko polovico oz. hemisfero.
Desna polovica je bolj umetniške narave in je odgovorna za čustva, barve, glasbo, vizualne vtise, lepoto, lojalnost itd. V desni možganski polovici so procesi mišljenja bolj naključni, kar ustreza neverbalnim načinom razumevanja in izražanja. Ta polovica je v domeni šestega energetskega centra.
V levi možganski polovici se vršijo miselni procesi, ki so osnovani na logiki, zaporedju, linearnosti. Leva polovica skrbi za govor in je razumsko analitična. Te načine mišljenja uporabljamo pri govoru, pisanju, branju in pri analitičnem določanju podrobnosti. Ta polovica je v domeni tretjega energetskega centra in omogoča, da informacije, ideje in znanja »ozemljimo«.
Pogosto se zgodi, da otrok v »glavi« odgovor pozna, ko pa ga želi zapisati ali ubesediti, pride do težav. Če med obema hemisferama namreč ni ustrezne povezave, ne bo ustreznega »pretoka« in pride do blokade. Če ni ustreznega »pretoka« med hemisferama, otrok porabi ogromno energije, da prebere nalogo in razume, kaj od njega želi. Ko to ugotovi, lahko pride do odgovora, a ko ga mora zapisati, mora spet aktivirati levo možgansko polovico, ki se ukvarja z oblikami in zapisom črk, vmes pa tako že pozabi, kakšen odgovor je želel zapisati. Otrok se zmede in napiše nepopoln odgovor ali pa je v zapisu veliko napak. Kadar je otrok neprizemljen, torej v pomanjkanju energije, se to lahko pokaže tudi kot npr. težave pri matematiki, saj je matematika v domeni leve možganske hemisfere in mora biti pri matematiki nenehno aktivirana, kar pomeni, da mora biti otrok prisoten, skoncentriran in ne sme z mislimi »odplavati«. Če se to zgodi, hitro pride do napake, tudi če otrok snov zna in razume.
Problem »nepovezanosti« možganskih hemisfer je tudi ta, da otrok vidi samo celoto (desna hemisfera) in ne delov (leva hemisfera). To v praksi pomeni, da ko otroku zastavimo vprašanje, ne zmore »izbrati« ali se »dokopati« do samo enega točno določenega podatka, saj zaznava in razmišlja o temi kot celoti. In seveda posledično potrebuje veliko časa, da reši nalogo. Kadar preveč deluje leva možganska hemisfera pa je ravno obratno. Otrok ne vidi celote, prevladuje logika, ni sposoben kreativnega razmišljanja. Težave z pretiranim delovanjem leve možganske hemisfere niso tako opazne, saj klasični šolski sistem, način dela, preverjanja in ocenjevanja znanja žal prepogosto temelji samo na delovanju in aktivaciji predvsem leve možganski hemisfere. Ker je veliko otrok danes v pomanjkanju prizemljene energije, pomeni, da je pri njih prevladujoča in preveč aktivirana le desna možganska hemisfera in to se kaže kot velik porast specifičnih učnih težav.
Kadar prevladuje DESNA MOŽGANSKA HEMISFERA, se pri otrocih to kaže kot:
- v “glavi” vse vidi in dojema preko slik (npr. otrok črke in besede dojema kot slike ali risbe),
- težko ubesedi »slike«, ki jih »vidi« v glavi (npr. opisati pot od točke A do B),
- težko obnovi prebrano besedilo, ker »skače« iz enega dela na drug del,
- pri njem prevladuje domišlja in z mislimi hitro “odplava”,
- ima težave s časovno orientacijo,
- ima težave z orientacijo v prostoru,
- težje obvladuje aritmetična dejstva in aritmetične postopke,
- ima težave pri vizualizaciji pri matematiki,
- težko natančno sledi navodilom,
- pogosto deluje na podlagi čustev oz. ga čustva vodijo pri reševanju izzivov,
- pogosto zamuja.
Kadar prevladuje desna možganska polovica, otrok sicer neko znanje ima, a ga ne more “ozemljiti”. Ko otrok npr. prebere vprašanje na testu, sicer v glavi odgovor lahko pozna, a ga ne zmore na ustrezen način zapisati. Misli mu “begajo”, ne ve kje naj se loti odgovarjanja, ne zmore narediti nekega sosledja, saj je za to odgovorna leva možganska hemisfera. Ker je »pretok« med levo in desno hemisfero prekinjen, mu odgovori, ideje in zamisli ostajajo v glavi, to pa v otroku povzroča močno tesnobo, manjšata se mu šolska samopodoba in samozavest ter se tako ujame v začaran krog.
Seveda pa tudi to, da prevladuje LEVA MOŽGANSKA HEMISFERA ni usklajeno, in se to kaže kot:
- otrok ima prepričanje, da vedno obstaja napačen ali pravilen način,
- potrebuje jasen cilj, da lahko deluje,
- na zunaj za ostale ljudi lahko deluje vzvišen, ozkogled, brez razumevanja, skrbi in čustev drugih ljudi,
- večja aroganca,
- pretirana kritičnost do sebe in drugih,
- odpor do vseh vrst sprememb,
- potreba po popravljanju ostalih ljudi, vrstnikov,
- vedno mora imeti prav,
- hitro pokaže s prstom na napake drugih.
Kadar prevladuje leva možganska hemisfera, je otrok strogo vezan na to, kar se je naučil. Zato pri vprašanjih, ki so malo drugače zastavljena, kot se je naučil, morda ne more uporabiti domišljije in kreativnosti ter zelo težko zaupa občutkom pri odgovarjanju na vprašanja. Ti otroci so pogosto zelo uspešni pri šolskih izzivih, a jih dolgoročno žal to zelo izčrpava, saj se želijo na vsak izziv maksimalno pripraviti, poleg tega pa imajo močno težnjo po tekmovalnosti, tako s samim sabo kot drugimi.
Študije razvoja možganov po svetu kažejo, da bo vsak posameznik, ki lahko uporablja obe možganski polovici, sposoben izrabiti svoje zmožnosti v največji možni meri. Obe polovici sta enako pomembni in otroci, ki imajo približno enakomerno aktivirani oz. delujoči in povezani obe polovici, nimajo izzivov z učenjem.
Vendar pa za uravnovešeno delovanje obeh hemisfer in dobro povezavo med njima v osnovi otroci potrebujejo energijo. Žal brez te, učne metode in določeni prilagojeni pristopi le nekoliko (do maksimalno 20%) izboljšajo možnost pisanja, razumevanja pomnjenja, priklica in koncentracije, ne odpravljajo pa vzroka.
inspiracije