Danes je solsticij. Dan, ko je Sonce na vrhuncu svoje moči, kozmične energije pa zato močno podpirajo nove začetke, premike na naše prave, dušne poti. Na to nas življenje v resnici pripravlja že nekaj časa, kajti to, kar nas čaka, se ne more zgoditi v enem dnevu, ali čez (eno) noč. In to, kar nas čaka, smo si kot duše izbrale za svoje mojstrstvo v tej inkarnaciji. Eni so v tem bolj, drugi manj zavestni, vsi pa imamo v preskoku vibracij človeštva svojo vlogo.
Sama že nekaj časa čutim, da so se zelo spremenile vibracije energij, ki se zdaj spuščajo na Zemljo. Tudi transmisije, ki so na videz takšne, kot so vedno bile, so v resnici zelo drugačne. Ravno zato, ker so energije, ki tečejo skozi, drugačne. Kot bi nas želele še bolj pospešeno pripraviti na prehod. Včasih imam občutek, kot da se (jim) začenja muditi. Kako naj bi se ta prehod zgodil, nihče natančno ne ve, smo ga pa na energijski ravni delno doživeli na eni od energijskih transmisij na zadnjem vikend umiku »Poišči sebe v sebi«.
Šli smo skozi poseben, prazen in dokaj ozek tunel, v katerem se ni bilo možno ničesar oprijeti in ničesar videti. Zaprt nam je bil dostop do vira vesolja in vira Zemlje, ostal nam je samo naš notranji vir, naše srce in morali smo mu sto odstotno zaupati. Predvsem sem mu morala zaupati jaz, ker sem v tistem trenutku edina vsaj približno vedela, kaj se dogaja. Dogajalo pa se je zelo močno. Skozi tunel smo potovali z veliko hitrostjo, pred nami so se iz nič pojavljale nevidne stene, ki so se sproti odpirale kot vrata, tik preden bi se skoraj zaleteli v njih. Čutila sem, da so te stene oziroma vrata mejniki do še malo višjih vibracij. Na koncu nas je potegnilo skozi črvino, onkraj in potem se je vse skupaj ustavilo.
Kje smo pristali?
V istem prostoru, kjer smo bili, le da smo bili mi drugačni.
Potem sem tudi sama dobila učno urico, kajti mene višja inteligenca vedno mentorira po principu »learning by doing«. Pokazano mi je bilo, kako isti prostor, kjer smo bili v tistem trenutku, obstaja na več nivojih hkrati in kako na več nivojih hkrati obstajamo tudi mi, občutimo pa tisto realnost, kjer je trenutno naša zavest. Potem sem na lastni koži, v fizičnem telesu, prizemljena občutila, kako to »sliko« doživljam na svoji najnižji vibraciji, kako nekje na sredinskih vibracijah in kako na najvišji. Kot rečeno, na videz je bilo vse videti isto, pa vendar sem to »istost« v različnih vibracijah mene same, doživljala čisto drugače. Katera mi je bila najljubša, najbrž ni potrebno posebej poudarjati.
Isti princip seveda velja za vse nas in za vse situacije, vendar nas večina tega še ni dovolj utelesila. Bomo pa! Čutim, da se bo to na veliko bolj zavesten način zgodilo ob prehodu. Nekaj se bo močno spremenilo v naših vibracijah in zato bomo našo isto realnost doživljali čisto drugače, kot bi jo sicer. Tako vsaj jaz razumem prehod, kar seveda še ne pomeni, da je to (edina) resnica. Kako se bo ta zgodil, najbrž nihče natančno ne ve. Morda se bomo vsega spomnili, morda doživeli nek klik v telesu, morda se bo zgodilo med spanjem in se niti ne bomo zavedali, kaj se nam je zgodilo, samo drugačni bomo. Morda se bo zgodilo kot hiter preklop, morda kot serija več manjših preklopov. Mogoče bodo naše izkušnje podobne, morda popolnoma različne. Tega ne vem, vem pa, čutim, da je prehod, ali vsaj njegova naslednja etapa blizu. Vsaj za tiste, ki so pripravljeni. In čutim, da nas zdaj energije za to pripravljajo tudi na telesni ravni.
Zadnji mesec skozi sebe in skozi transmisije na drugih, čutim, da energija, ki se zdaj »nalaga« v nas, spreminja strukturo naših fizičnih teles. Zelo finomehanično, kot temu rada na pol v šali rečem, na mikro ravni vsake celice. Vem, da tega ne morem dokazati, ker niti ne vem, kaj bi morali pogledati za kakršnekoli dokaze. In morda to, kar se spreminja, sploh ni dokazljivo. Sama dokazov ne potrebujem, ker vem, kaj čutim v svojem telesu, kot tudi vem, da se to, kar se dogaja z nami, dogaja zato, ker se morajo za prehod pripraviti tudi naša telesa. Kajti tja, kamor gremo (vibracijsko mislim), gremo prvič v zgodovini človeštva z obstoječimi fizičnimi telesi. Prej smo jih ob takšnih preskokih morali odložiti.
In to je velik privilegij, ne pozabimo tega! Tudi takrat ne, kadar nas kaj znotraj melje, kadar pridejo valovi žalosti in joka ali valovi čiste ljubezni in radosti. Smo v obdobju slovesa od vsega starega, kar v novih vibracijah ne more sobivati z nami, hkrati pa že prestopamo v novo vibracijsko polje. In tisti, ki smo senzitivni, trenutno lahko istočasno zelo močno čutimo oboje.
inspiracije