A še nosiš v sebi tiste sanje, ki te navdihujejo in katere želiš uresničiti že nekaj časa?
Se spomniš, kakšne so bile, ko si bil še otrok?
Še vedno so namreč v tebi, a vendar malce bolj skrite in neraziskane.
In četudi jih z leti ne slišiš, posamezne naše želje postajajo vedno večje, rastejo. In bolj, kot želiš nanje pozabiti, jih potlačiti ter se zamotiti z drugimi stvarmi, pomembnimi opravili, vedno bolj glasne postajajo in včasih že prav kričijo znotraj tebe.
A jih še vedno ne slišiš …
Zato pogosto, lahko tudi brez pravega razloga, postaneš nezadovoljen, nesrečen, nekaj ti manjka – ampak še sam točno ne veš KAJ. Pričakuješ toliko stvari, toliko od drugih ljudi, ki se ne zgodijo, tiste, katere pa se – pa te v popolnosti niti ne osrečijo.
Čutiš, da ti to življenje, ki ga živiš, ne ponuja vsega, kar hočeš, kar bi si želel.
Veš, da obstaja več in veš, da bi lahko obogatil ta planet, če bi uresničil samega sebe. Opazuješ otroke doma, v parku, kako se brezskrbno igrajo, uživajo v igri, tako srečni in zadovoljni z vsem, kar imajo. V sebi čutiš, da si nekje na tej poti odraslosti izgubil to notranjo razposajenost, notranjo moč, ki vodi v harmonijo življenja. In zaveš se, da prepogosto ne slediš sebi, vsak dan vedno ne izbiraš po svojem srcu odločitve in vse prepogosto se ukvarjaš s svetom, ki je zunaj tebe.
Spoznaš, da ne želiš slišati sebe, ne želiš slišati svojih srčnih želja in sanj
Zdi se ti lažje živeti po standardih, pravilih družbe in ustaljenih vzorcih življenja. Tako je prav, tako je lažje, najbolje, si misliš. In saj mi gre dobro, odlično, si potrjuješ. To je zunanji videz, saj v sebi vedno bolj čutiš, kaj si želiš. Lahko je lagati drugim, bistveno težje je lagati sebi – ker globoko v sebi veš, kaj je tvoja resnica in kaj je naslednji korak, ki ga boš moral slej ko prej narediti.
In življenje te čaka, ponuja priložnosti, vedno znova in znova. A zate še ni »pravi čas«, ne najdeš »pravega trenutka«. In potem dobivaš sporočila, znake, pojavi se sklop dogodkov, ki niso po tvojih srčnih željah, ravno nasprotno od pričakovanega in se ti zdi vse skupaj tako zelo »nefer«.
Pa kako? Se sprašuješ ...
Komaj imam službo - sem jo izgubil, komaj imam čudovit partnerski odnos - ta razpade, želim si otrok – a ti povejo, da si neploden, imaš priložnost dodatnega zaslužka, napredovanja – ti jo ukrade nekdo drug in še in še lahko naštevam. Po določenih ponovljenih vzorcih obstaneš, ranljiv, odprt, pripravljen slišati in čutiti VEČ, kot kadarkoli do sedaj, a nam se zdi, da smo čisto strti … a vendar končno znamo in PRISLUHNEMO SEBI. Ob tem spoznaš, da nič NI popolno in da nobeden izmed nas ni popoln, niti ni smisel in čar življenja v tem, da bi bili popolni.
Zato vedi, da je vse dobro zate, da je vsaka stvar in vsak tvoj korak del tvoje velike božanske slike, ki se uresničuje le zate, če le znaš SLIŠATI sebe, vesolje in življenje, kaj ti govori in kakšna sporočila ti nosi.
Zato se danes ustavi … samo prisluhni glasbi svojega srca in svojih resničnih hrepenenj. Prav nič drugega ti ni potrebno, kot da ustaviš korak … ustavi ga, ko se ti najbolj mudi in ustavi ga, ko imaš največ opravkov in kup pomembnih stvari. Verjemi, vse te bo počakalo … če boš znal sam počakati in pričakati SEBE :)
inspiracije