Pridne punčke mislijo, da jih bodo ljudje imeli radi, če jim bodo v vsem ugodile in vedno naredile tako, kot rečejo, toda to je daleč od resnice. Paradoksalno je, da prav ljudi, ki se tako trudijo ugajati, drugi ne spoštujejo.
Sindrom pridne punčke je še vedno zelo zasidran v očeh marsikatere ženske, ki jo poznam. Pa tudi pri sebi še kdaj zaznam vzorec 'pridnosti', ki me je leta omejeval in nikoli ni bil prispevek k svobodnemu, srečnemu in pristnemu življenju mene in mojih potencialov.
Iz pridne punčke v pridno žensko
Ženske smo pogosto že od majhnega naučene, da moramo biti vljudne in prijazne. Da je treba ugajati in da se ni lepo jeziti. Da so za nas nekatere stvari nesprejemljive, zato ker smo ženske.
Ves ta spekter prepričanj, ki nas začnejo spremljati že v otroških letih in se potem seveda vlečejo naprej v odraslo dobo, iz pridne punčke vzgoji pridno žensko. Verjetno se marsikatera ženska lahko najde v lastnostih, ki ga imenujem sindrom pridne punčke. Lastnosti je precej, toda katere so najočitnejše?
Pridne punčke ne znajo reči ne ali pa to rečejo z ogromnim občutkom krivde
Pridne punčke ne znajo reči ne ali pa to rečejo z ogromnim občutkom krivde, ki se vleče kot megla v mrzlem zimskem jutru. Skozi stalno slabo vest si narekujejo, da je v redu, če nenehno govorijo da, tudi ko mislijo ne. Zdi se kot usluga, pa je kvečjemu veriga, ki jo sebi obesiš okrog vratu in se prikleneš nanjo.
Sindrom pridne punčke se kaže v tem, da ženske same sebe ne morejo postaviti na prvo mesto. Skozi meglo ne vidijo, da imajo pravico do tega, ker so bile naučene, da je na prvem mestu nekdo drug, za katerega je treba poskrbeti prej kot zase.
Pridne punčke naredijo vse, kar jim rečejo drugi
Tudi tisto, česar ne bi bilo treba narediti ali pa kar jim na ramena naloži sodelavec, ki meni, da tako ali tako nimajo za početi kaj drugega. Seveda pridne punčke rečejo da in delo kljub jezi, ki kar puhti v njih, z odliko opravijo.
Velikokrat za partnerje in ljudi okrog sebe naredijo tako rekoč vse, ti ljudje pa tega sploh ne opazijo. Zakaj? Ker jim nastavljajo ogledalo, da če se ne bodo začele najprej ceniti same, jih tudi drugi ne bodo. Dokler ne spoznajo tega dejstva, so navadno predpražnik za vse okrog sebe.
Sindrom pridne punčke se kaže tudi v tem, da tiho in ponižno, večkrat v senci partnerja, prijateljev in drugih ljudi, ostajajo neizpolnjene, ker ne zaupajo vase in se primerjajo z drugimi, ki naj bi bili po njihovem izkrivljenem mnenju boljši. Tako ostanejo njihove želje neizpolnjene in pozabljene na odpadu zavrženih sanj.
Pridne punčke mislijo, da jih bodo ljudje imeli radi, če jim bodo v vsem ugodile
Pridne punčke mislijo, da jih bodo ljudje imeli radi, če jim bodo v vsem ugodile in vedno naredile tako, kot rečejo, toda to je daleč od resnice. Paradoksalno je, da prav ljudi, ki se tako trudijo ugajati, drugi ne spoštujejo. Spoštovanja si namreč ne pridobiš s tem, da ugajaš, temveč s tem, da si upaš izraziti in živeti svojo resnico.
Sama verjamem, da smo v obdobju intenzivnega prebujanja ženske moči, modrosti in intuicije, ki je dolga leta tiho spala in čakala, da pride obdobje, ko bodo vse pridne punčke začele spoznavati, da je ta sindrom bolj podoben novodobnemu suženjstvu kot pa pristni in samozavestni ženski, ki s svojo prvinskostjo in pomirjenostjo s seboj navdihuje vse okrog sebe. V prvi vrsti pa morebiti prav tiste, ki se tudi same želijo predramiti iz tega sindroma.
Med drugim je rešitev tudi to, da ženske, ki kopljejo jamo tistim, ki jim uspe 'osvoboditi' se sindroma pridne punčke, to prenehajo početi, saj je prav medsebojna podpora tista, ki daje možnost našega razvoja, da vsaka v sebi najde pristno žensko esenco, ki je svobodna, neodvisna in nežno močna, na ženski način. To lahko naredimo brez bojevanja in potrebe po nenehnem dokazovanju tako, da vsaka, ki ji sindrom pridne punčke jemlje svobodo, začne spet vladati v svojem življenju.