Si resnično lahko privoščite reči to?

Kolikokrat rečete "tega si ne morem privoščiti''? Pogledate ceno nečesa in "tega si ne morem privoščiti"? Pa si resnično lahko privoščite reči to?

Kadarkoli namreč rečete "tega si ne morem privoščiti", zanikate svoje kreativne zmožnosti, svoje zmožnosti ustvarjanja denarja, svoje zmožnosti, da to povabite v svoje življenje na popolnoma svojstven način, morda denarja sploh ne potrebujete!

Ko to rečete, zaprete vrata, skozi katera bi lahko vesolje, življenje, kakorkoli to imenujete, to dostavilo.

Spomnite se – vesolje pozna nešteto načinov, na katere lahko dostavi to, po čemer sprašujete.

A vi mu s svojim "tega si ne morem privoščiti" dobesedno zaloputnete vrata pred nosom.

Razmislite tudi, kakšen pogled, kakšno prepričanje je v ozadju, ko rečete "tega si ne morem privoščiti"? Kaj s tem pripovedujete o svoji finančni resničnosti?

Je to "nimam dovolj denarja"? Ali pa nekaj zelo zelo podobnega.

In potem reče vesolje: "Okej, če praviš, da si tega ne moreš privoščiti, okej. Prav imaš. Ti postavljaš pravila. Ni prav in ni narobe. Če praviš, da nimaš dovolj denarja, uredim tudi to."


To, kako govorimo o sebi, o svojem denarju, je neposredni odraz tega, kar razmišljamo. 

S tem, ko pravite, da si tega ne morete privoščiti, zgolj utrjujete to kot svojo resničnost.

Dejstvo pa je – če bi si to resnično želeli, bi našli pot do tega, da bi to kupili ali kako drugače ustvarili v svojem življenju. Skoraj vse trgovine, ponudniki storitev omogočajo plačilo na obroke ali kaj podobnega. Vse se da dogovoriti. Če si to resnično želimo.

Ko menimo, da si nečesa ne moremo privoščiti, to stvar (za katero mislimo, da si je ne moremo privoščiti) naredimo zelo vredno.

Če želite delovati z drugačne perpektive, pojdite v trgovino in recite: "Okej, tukaj imam lahko karkoli." in potem pojdite naokoli in poglejte, kaj bi resnično radi imeli. Prav kmalu boste ugotovili, da vam resnično ni všeč kaj veliko stvari.

Ko delujete s tem pogledom, izločite denar kot dejavnik svoje izbire.

Ko najdete nekaj, kar vam je resnično všeč, niti ne poglejte na ceno (ker boste spet rekli, da si tega ne morete privoščiti!), ampak samo: "To bom imel. To bom imel v svojem življenju. Kaj bi bilo potrebno, da se to v mojem življenju prikaže s popolno lahkoto?"

Ko boste zastavili to zadnje vprašanje, bo vesolje šlo na delo: "Aha, tole želiš? S popolno lahkoto? Okej, okej, pa poglejmo, kako bi to v tvoje življenje dostavilo s popolno lahkoto."

Morda bo trajalo nekaj časa, vendar ne obupajte. Vesolje probrača in preureja, da prej ko slej dostavi! In medtem tudi vi opravljate svoj del stvaritve – karkoli počnete, da se premikate naprej!

In še vedno lahko tudi zgolj rečete: "Veš kaj, tega v tem trenutku ne izbiram." Kako je čutiti to? V primerjavi s "tega si ne morem privoščiti"?

Lahkotneje? Ja, ker je to vaša resnica. Resnica je, da si lahko privoščite vse. Da vam ne primanjkuje denarja. Da ste obilje.

In ko boste resnično izbrali, boste to tudi ustvarili.