Ne vem, kako je z vami – ampak mene se je zgodbica o Grdem račku dotaknila že v zgodnjem otroštvu. Spomnim se tistih nekoliko sivkastih knjigic Andersenovih pravljic z majhnimi slikicami na platnicah. Danes takšne slikanice sploh ne bi zmogle priti skozi reklamne škarje sodobnega potrošništva.
Grdi raček se mi je tako prikupil, da sem zadržala dih ob vsaki njegovi preizkušnji.
»Le kako lahko trpi vsa ta zbadanja?«
»Le kako lahko sam preživi v trdi zimi?«
Na koncu je Grdi raček prejel zasluženo nagrado, saj je spoznal, da je tudi sam čudoviti beli labod.
In kaj nam ta pravljica pove o realnem življenju?
Veliko. Če le želimo slišati.
Marsikdo med nami se počuti – ali se je počutil v nekem obdobju svojega življenja – kot Grdi raček, nesprejet in nerazumljen.
Na primer, znajde se kot odraščajoči otrok v družini, v kateri se čuti nerazumljen. Morda je to oseba, ki v sebi nosi globoka duhovna znanja, znajde pa se v povsem »razumski« družini, naravnani na materialni svet.
Ob pomanjkanju prave čustvene in duhovne podpore se tak otrok počuti drugačnega, skorajda neprimernega za ta svet.
V resnici pa je čudovito človeško bitje, ki je v ta tridimenzionalni svet prišlo prinašati globlja duhovna vedenja. Z namenom, da se ta svet transformira v nekaj veliko bolj veličastnega in lepšega.
»Duhovni« Grdi raček se kot otrok v svoji »razumski« družini ne znajde.
Pogosto pade v razmišljanja o tem, kaj je z njim narobe. Ne sprejema se dovolj in ne zaupa vase, ker v družini nima pravega zgleda. Dobro je, če zgled najde v okolici … Če ga ne najde kot otrok, pa ga zagotovo lahko poišče kot mladi odrasli. Možnosti, da poiščemo svojo duhovno družino, je v sodobnem svetu veliko. In ljudje, ki smo na enaki poti duhovnega razvoja, se lahko spodbujamo pri rasti.
Grdi raček bi se moral zavedati svoje vrednosti. Pravzaprav je to njegova učna lekcija … Prepoznati svojo vrednost.
Ko v družini Grdi raček že kot otrok deluje na svoj način, s tem počasi spreminja tudi preostale družinske člane. Na primer, ko Grdi raček kot otrok ne dojame koncepta denarja, se o vrednosti denarja vprašajo tudi drugi družinski člani in morda omehčajo svojo navezanost na denar …
Kajti v polarnem tridimenzionalnem svetu drug drugega učimo skozi zrcaljenje.
»Duhovni« Grdi raček se v družini uči sprejemanja sebe in lastne vrednosti, »razumska« družina pa od njega bolj duhovnih konceptov življenja.
Na koncu ugotovimo, da je polarnost pravzaprav eno veliko darilo, ki nas vodi proti vedno večjemu občutenju enosti.