Do leta 2045 bomo pridelali 40 odstotkov manj hrane kot zdaj, ljudi na Zemlji pa bo vsaj 2,5 milijarde več. Še več: ostalo nam je zgolj še 80–100 žetev, kar pomeni, da je na Zemlji rodovitne prsti le še za 45–50 let.
Po navedbah Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) bi bilo lahko do leta 2050 degradiranih že več kot 90 odstotkov tal, kar bo vodilo do katastrofalnih kriz po vsem svetu, vključno s:
- pomanjkanjem hrane in vode,
- sušami in lakoto,
- neugodnimi podnebnimi spremembami,
- množičnimi migracijami in
- izumrtji vrst neprimerljivih razsežnosti.
Posledice pomanjkanja hrane, ki bi se lahko pokazale v naslednjih 25 letih, so nepredstavljive. Ko bo začelo primanjkovati hrane, se bodo po vsem svetu začele državljanske vojne. To ni svet, ki ga želimo zapustiti našim otrokom, niti svet, v katerem bi si želeli živeti sami. – Sadhguru
Kaj lahko storiš tudi ti, da že danes pomagaš rešiti prst?
1. Ohranjaj organski material v prsti
Za ohranjanje kmetijstva mora biti vsebnost organskih snovi v tleh vsaj 3 odstotke. Če odstotek pade pod to mejo, pridelava hrane ni več mogoča. Na primer: 62 odstotkov prsti v Indiji vsebuje zgolj še 0,5 odstotka organskih snovi. Združeno kraljestvo, v nekaterih delih države, od »temeljnega izkoreninjenja rodovitnosti tal« loči le še 30 do 40 let. Podobni izsledki se kažejo po vsem svetu. Prst bomo vztrajno izkoreninili. Smo na robu spreminjanja zemlje v puščavo.
Zato je izjemno pomembno, da če je le v naši moči, v prst vračamo organski material. Z modernizacijo kmetijstva je bil prav ta naravni cikel popolnoma porušen: organski material (rastlinski in živalski odpadki) je nehal krožiti, čeprav za obstoj rodovitne prsti mora krožiti, saj le tako prsti vrnemo vsaj del tistega, kar smo s pridelki pridobili od nje.
Samo pomislimo …
Nekoč so kmetje orali njive z voli, konji in kravami. Vsaka kmetija oziroma večja družina je zato imela doma živali, ki so s svojimi odpadki prinašale 'črno zlato', gnoj, ki je vse leto bogatil tla in jih ohranjal rodovitna.
Njive so bile majhne. Naravno gnojenje z rastlinskimi in živalskimi odpadki je zadoščalo zanje, saj ni bilo potrebe po megalomanskih obdelovalnih površinah, ki so potrebne za to, da zadostijo današnjim potrebam sveta. Zato tudi ni bilo potrebe po umetnih gnojilih, s katerimi dodatno povzročamo opustošenje prsti v iskanju hitre pridelave in potešitve naše instantne kulture.
Torej, kaj lahko mali človek naredi glede tega?
Če imate vsaj majhen vrtiček – kompostirajte!
- Odlagajte na kompost vse, kar lahko – torej vso zelenjavo, večino sadja in odpadnih vrtnin. Tudi pokošeno travo! Namesto v zbiralnik za biološke odpadke odnesite te odpadke na svoj kompost. Naj bo zbiralnik za biološke odpadke namenjen res samo tistim odpadkom, ki nikakor niso primerni za kompost in so škodljivi za prst. Te odpadke naj vam odpeljejo, a zakaj bi vam odpeljali vse drugo, s čimer lahko obogatite svojo prst?
- Če imate večjo površino zemlje – razmislite, morda bi lahko k sebi vzeli kakšno žival (kokoši, koze, race, govedo …). In sami krepite svojo prst vse leto.
- Kupujte kompost za svoj vrtiček pri lokalnem kmetu in tako podprite njegovo dejavnost!
2. Prekrij obdelano prst
Prsti boste naredili ogromno uslugo, če jo boste po obdelavi prekrili. Tako ji boste pomagali zadržati več vlage, ki jo potrebujejo vsi organizmi, ki živijo v njej in skrbijo za njeno rodovitnost.
Si vedel/-a, da je v žlički prsti več živih bitij, kot je ljudi na celem planetu?
Kako lahko prekriješ prst?
Na voljo imaš več možnosti, in sicer uporabo zastirke, uporabo prekrivnih rastlin ali zasaditev dreves.
Najpogosteje in najlažje je uporabiti zastirko, s katero zastremo obdelana tla okoli vrtnin na svojem vrtičku. Kot zastirka nam lahko služijo slama, kokosovi ali leseni sekanci, ovčja volna ali filc.
Prekrivne rastline krepijo in rahljajo tla
Svoja tla lahko zaščitimo tudi s prekrivnimi rastlinami, ki v času svoje rasti tla obogatijo in zrahljajo: črna in bela detelja, facelija, grašica, gabez …
Prekrij svojo prst z drevesi – agrogozdarstvo
Agrogozdarstvo je sistem rabe zemljišč, v katerem gojijo drevesa ali grmičevje okoli ali med posevki ali pašniki. Ta diverzifikacija sistema kmetovanja sproži agroekološko nasledstvo, kot je značilno za naravne ekosisteme, in tako aktivira verigo dogodkov, ki povečujejo funkcionalnost in trajnost sistema kmetovanja.
3. Kolobarjenje
Rodovitnost svoje prsti lahko izboljšaš tudi s kolobarjenjem – kot so to počeli včasih. To pomeni, da delček svoje zemlje, ki je namenjena za obdelovanje, vsako leto pustiš počivati, torej je tisto sezono ne obdeluješ.
Idealno bi bilo, da zemljo v tistem času prekriješ s prekrivnimi rastlinami (črno ali belo deteljo, facelijo …), da bodo ohranile vlažnost, prst razrahljale in jo napolnile z dušikom.
4. Ustvari veterne bariere in odtočne kanale na njivah
Če živiš na vetrnem območju, poskrbi, da so tvoje grede in preostala prst v največji meri zaščitene pred vplivom vetra – pomisli na Istro in vse tiste kamnite ograje, ki ščitijo polja.
5. Ne prekopavaj zemlje
Si vedel/-a, da s prekopavanjem prsti škodujemo? Ali da je največji izpust CO2 vsako leto prav v času spomladanskih oranj?
S prekopavanjem prsti ne koristimo, ampak ji kvečjemu škodujemo. Zakaj? V zgornji plasti prsti živijo organizmi, ki ustvarjajo humus, ta pa je nujen za rodovitnost tal, saj so v njej vezana hranila, minerali in rastni hormoni. Ko prst z lopato ali frezo premečemo, tem organizmom obrnemo življenje dobesedno na glavo in uničimo njihove življenjske pogoje, zato počasi odmrejo. Proces ustvarjanja rodovitne prsti se zato izjemno upočasni ali celo uniči. Zemlja postane zbita, kljub vsakoletnemu prekopavanju, saj v njej ni več mikroorganizmov, ki bi jo bogatili in rahljali.
Zato je veliko boljša praksa vsako pomlad prst le prezračiti in prekopati z motiko ter jo zastreti, brez poseganja v njeno globino.
Ali veš, da je največji izpust CO2 vsako leto prav v času spomladanskih oranj?
Številni ne vemo, da je prav prst oziroma njenih prvih 15 cm v globino naš največji zaveznik v boju s CO2. Po raziskavah Združenih narodov boja proti CO2 sploh ne bi imeli, če prsti ne bi vsako leto tako odprli in iz nje izpustili vsega absorbiranega CO2. Če bi prst obdelovali bolj sonaravno, bi nam ta služila kot največja zaveznica, saj ima izjemno moč vezave CO2 vase.
6. Zmanjšaj uživanje mesa ter povečaj količino zelenjave in sadja v svoji vsakodnevni prehrani
Sedeminsedemdeset odstotkov zemlje, ki jo uporabljamo za kmetijstvo, je namenjeno za vzgojo pridelka, ki ga potrebujemo za prehrano živali, ki jih vzrejamo za mesno industrijo. Od vseh ukrepov je ta eden izmed lažjih za implementacijo, če bi se vsi ljudje začeli zavedati posledice uživanja mesa vsak dan in celo večkrat na dan.
Če bi vsak človek zmanjšal uživanje mesa za polovico in jedel meso, kot so ga naši predniki (torej ob koncih tedna), bi si 20 milijonov kvadratnih kilometrov uporabnih kmetijskih površin bliskovito opomoglo in ob sonaravnem delovanju bi znova obogatili prst.
In za to se ni treba odreči uživanju mesa, zgolj zmanjšati ga za polovico.
7. Pomagaj zgraditi zaveden planet!
Če bi katerakoli druga vrsta tako uničila planet, kot smo ga ljudje, bi jo že zdavnaj izničili. Če bi en dan na Zemlji pristali marsovci in začeli sekati naša drevesa, spremenili našo rodovitno prst v puščave in izsušili naše reke, bi naredili vse, da jih izženemo. Ampak problem niso vesoljci, problem smo mi. In glede na to, da smo mi težava, smo lahko tudi rešitev. – Sadhguru
V prizadevanju za zajezitev in odpravo degradacije tal bo Sadhguru, jogi, vizionar in eden najbolj cenjenih sodobnih duhovnih voditeljev na svetu, marca letos predstavil gibanje Conscious Planet za rešitev prsti. Gibanje Rešimo prst želi spodbuditi in prikazati podporo ljudi z vsega sveta ter opolnomočiti vlade, da na podlagi politik za oživitev prsti in zaustavitev nadaljnje degradacije sprožijo ustrezne ukrepe. Cilj gibanja je doseči 3,5 milijarde ljudi, kar predstavlja 60 odstotkov svetovnega volilnega telesa.
Tudi če sam nimaš zemlje, ki bi jo obdeloval in tako prispeval k obogatitvi prsti, lahko to narediš posredno: lahko podpreš kmete in druge ljudi, ki to počnejo s svojim glasom in s svojo kupno močjo.
Torej:
- kupuj pri lokalnih kmetih,
- podpiraj gibanja in zakone, ki kmetovalcem prinašajo subvencije in ugodnosti,
- pouči svoje otroke in bližnje o pomembnosti ohranjanja prsti.
8. Ozavesti sam sebe!
Prsti ne bomo rešili skupaj, rešil jo bo vsak posameznik, ki mu je dovolj mar zanjo, preden se sooči s katastrofalnimi posledicami, ki jih prinaša njeno uničenje. A žal ljudje v večini ne vidimo dlje, kot do kamor želimo, dokler se ne zaletimo v zid katastrofe, in takrat je že prepozno.
Bojim se, da ljudje nismo dovolj zreli za to, da se odrečemo trenutnemu obilju zaradi dolgoročnega cilja ohranjanja prsti ali celo lastne vrste. Razmisli odkrito – čemu si se ti pripravljen/-a odreči? Kakšne spremembe lahko sam/-a implementiraš že danes?
In že sama naravnanost, da bi se morali nečemu odreči, je zgrešena – vsakemu zavednemu, res zavednemu posamezniku bi moralo biti prirojeno zavedanje, da soobstaja s tem planetom. Da če bo posekal edino drevo na svoji zemlji, ne bo imel sence. Lahko kupi še tako dober senčnik, a mu ta ne bo koristil tako raznovrstno kot drevo.
Lahko izumimo še tako dobra umetna gnojila, a s tem se znova umikamo od narave in uničujemo naravni tok. Zakaj raje hlastamo po rešitvi problemov, ki jih vedno znova ustvarjamo? Ustavimo se, pomislimo – zakaj z vsako novo rešitvijo ustvarimo nov problem in nato vso svojo energijo porabimo za razreševanje le-tega? Kaj, če bi stopili korak nazaj?
Trenutno ŠE NI prepozno, a če glede prsti ne ukrepamo v roku naslednjih 10 let in če kot družba in kot posamezniki ne sprejmemo konkretnih sprememb, bo degradacija prsti tako globoka, da bodo za obnovo rodovitne prsti potrebni milijoni let, ne zgolj nekaj desetletij.
Kako boš ti ŽE DANES podprl/-a prst? Kakšen, še tako majhen, korak si pripravljen/-a narediti pri sebi?
Najlažje je namreč pridigati drugim, a kar v resnici šteje, je to, kar bo naredil vsak posameznik, in to dan za dnem. Kaj boš torej izbral/-a danes in izbiral/-a vsak naslednji dan?
inspiracije