Umetnica Leonida Justinek se 'zliva' s stekleno fuzijo kremena in steklenih kristalov že dolga leta. Njena raziskovanja in iskanja tega starodavnega elementarnega sopotnika človeških civilizacij ji vedno znova odkrivajo možnosti novih in novih eksperimentov in tehnik preizkušanja materiala, s katerim rokuje kar se da intuitivno in celostno. Gre za nekakšno prelivanje med navidezno ali stvarno kemijo materiala in oblikovalkino tankočutnostjo, ki se na virtuozen način prelivajo v steklene umetnine pretanjenih oblik in barv, vezano na namen in obseg steklenega dela. Raziskovanje, eksperimentiranja in izkušnje so jo pripeljale do izjemne oblikovalke steklenih struktur in predmetov, znotraj katerih je v vsakem delčku zapisano sporočilo večnosti ali univerzalne širine umetniškega mojstra, ter izpiljeno-tehnično znanje avtorice. Leonida Justinek je oblikovna virtuozinja in umetnica, kiparka steklenih mas, površin, predmetov in struktur. Nenehna raziskovalka novih tehnoloških izzivov in kemičnih procesov pri različnih temperaturnih taljenjih in eksperimentiranju z barvami, simboli, raznovrstnimi strukturalnimi nanosi in steklenimi delci, stekleno pasto ali steklenim prahom.
Vse te bogate izkušnje in znanje plemenitijo tudi avlo Kristalne palače novega trgovsko-arhitekturnega in poslovnega dosežka BTC-ja v Ljubljani. Avlo poslovnega dela krasi projekt Orfej in Evridika z monumentalnim stebrom z njunima reliefoma, ki je v celoti oblečen v steklene plošče različnih oblik v navdihujoče rdečih barvah ognja in zlato-okrasti barvi zemlje. V prostoru arhitekture deluje kot njena dopolnitev in hkrati kot samostojna celota, ki naglaša vse frekvenčne tokove reprezentativnega prostora, namenjenega velikim poslovnim priložnostim in hkrati posameznikovi globoki človeški intimi, umiritvi in toplini.
V trgovskem delu Kristalne palače pa stoji mojstrsko delo Leonide Justinek – Reka poje mi. Večplastnost arhitekture ustvarja prostor srečevanj, navdiha in počitka; prostor pretoka, dinamike in umiritve. Kakor reka, negibna v svoji gibnosti živega materiala kremena, materije zemlje, ki se je skozi ogenj fuzije prerodila v rečno spiralo, ki naglaša dinamiko Prešernove balade Urška in Povodni mož.
Voda naglaša spomin in praspomin, voda je elementarna nosilka čustva narave, ljudi, okolja skozi katerega teče, sveta po katerem se giblje. Umetnica Leonida Justinek, je reko, je vodo zapisala v Kristalni palači skozi ogenj fuzije, taljenja steklenih plošč pri izjemno visokih temperaturah, več kakor 800*C, da bi prelivajoče modro-zeleni površini vtisnila zapis pradavne zgodbe, zapisane v enem najpomembnejšem znanstvenem delu o Sloveniji oz. takratni Kranjski. Reka prinaša sporočilo mita, sporočilo o prevzetnosti in plačilu kazni zanjo.
Njen življenjski moto: “Sem, ker ustvarjam; živim, ker ljubim čudež prebujenja; vem, ker se napajam iz globokih spoznanj večnosti”, je sporočilo, ki se skozi njeno inovativno ustvarjalnost odraža na njenih unikatnih umetniških kreacijah, ki si vztrajno utirajo pot do vseh poznavalcev in ljubiteljev estetike in umetnosti.
inspiracije