Pred kratkim sem prebrala tole misel: »Privlačiš to, kar sodiš, dokler ne sodiš več tega, kar privlačiš.« V tistem trenutku je bila zame kot žebljiček na glaviček. Ker sem ravno ugotovila, zakaj me je privlačil nekdo, ki mi je hkrati šel na živce, in si tega nikakor nisem znala razložiti. Sploh, ker se mi to ni zgodilo prvič.
Zdaj vem. K takšnim, 'napačnim' moškim me je vleklo moje nezavedno, toliko časa, da sem končno lahko prepoznala, da imam tisto, kar me je pri njih odbijalo, v sebi tudi sama. Res v latentni obliki, ampak zaradi tega 'napaka v mojem sistemu' ni bila nič manjša. Zato me je tisto, česar sem se otepala, na nezavedni ravni hkrati tudi privlačilo. In ne, ni bilo dobro zame! Spoznanje je bilo po eni strani šok, po drugi pa veliko olajšanje. Ko sem s širše perspektive uvidela, v kakšno igro sem bila ujeta, sem jo lahko prekinila in ta nezdravi del sebe prečistila. Hkrati pa sem se ob tem naučila še globljega razumevanja, kako kompleksni so principi, po katerih delujemo, in zakaj včasih dolgo ne moremo izstopiti iz katerega svojega začaranega kroga.
Drugi ljudje, sploh tisti, ki so nam blizu, so nam pri prepoznavanju naših lastnih senc lahko v veliko pomoč. Kajti velikokrat se izkaže, da prav tistega, kar nas zelo moti pri drugih, ne vidimo v sebi, ne sprejmemo pri sebi ali pa si sami tega ne upamo izraziti.
Velikokrat se izkaže, da prav tistega, kar nas zelo moti pri drugih, ne vidimo v sebi, ne sprejmemo pri sebi ali pa si sami tega ne upamo izraziti.
Recimo, da vas jezi, ker je vaš partner pasiven in ne pokaže odločnosti, ko bi jo po vašem mnenju moral. Ne vidite pa, da ste v resnici jezni nase, ker veste, da bi že zdavnaj morali zamenjati službo, ki vas ne izpolnjuje, pa si ne upate. In vas v resnici moti vaša pasivnost! Ali pa vam gre na živce sodelavka, ki se po vašem mnenju oblači neprimerno in s tem zbuja pozornost vseh. Ne uvidite pa, da ji pravzaprav zavidate, ker si upa izraziti v tem, kar je. Morda vas v resnici moti njena ženstvenost, ker bi jo radi čutili in izžarevali tudi vi, pa si ne dovolite. Ali pa vas močno iritirajo šibki ljudje, ki ne znajo ali ne zmorejo poskrbeti zase, ker s svojimi (ne)dejanji pritiskajo na vašo ranljivost, ne glede na to, za koliko oklepi je pospravljena.
Seveda to ne pomeni, da je vse, kar opazimo in zaznamo pri drugih, tudi naša težava. Je pa zagotovo nekaj našega v vsem, kar močno obsojamo, kar nas zelo moti, spravlja iz tira, nas stisne, povzroča zakrčenost v telesu, slabost ali podobne reakcije. Takrat se splača pogledati, kaj je zadaj, in to ozavestiti, prečistiti, ozdraviti ter postaviti na svoje mesto. Zakaj? Ker tako osvobodimo sami sebe iz svojih lastnih ujetosti in sprostimo velik del ujete življenjske energije, ki jo potem lahko uporabimo za kaj bolj konstruktivnega. Dovolj dober razlog, kajne?
inspiracije