Potrjena diagnoza rak dojke trojno negativen 06.01.2020. Preiskava opravljena 23.12.2020.
Zgodi se tudi najboljšim, samo zakaj se je moralo tudi meni? Drage moje ženskice, ta članek je namenjen predvsem vam samim. Čutim že kar nekaj časa, da ga moram napisati, le kako nisem vedela. Enkrat sem ga že napisala in je v celoti izginil predenj sem ga uspela objaviti, bomo videli, kako bo s tem.
Veste, kaj je bilo najhuje? Ne izguba las zaradi najhujše kemoterapije, ki obstaja, ne odstranitev vseh bezgavk in obsevanje. Najhuje je bilo vedenje, da bom zbolela za rakom in ga nisem znala preprečiti. Čeprav so bili namigi, pa sem odlašalaz spremembami, ki bi se morale zgoditi.
Veste, kaj je bilo najlepše? Spoznanje, predvsem žensk, da so ljudje resnično neprecenljivi in njihova moč in podpora. Toliko ljubezni in podpore, nasmehov, pomoči, nisem bila deležna še nikoli, pa bom letos 53 let. Ves čas sem godrnjala nad krajem, v katerega sem se preselila, ker so ljudje bolj zaprti in ne tako družabni, kot sem jaz. Spoznanje, da sem jih odbila že vnaprej, ni bilo prijetno, prej boleće. Ena ženska, me je celo vprašala ali smo se ravnokar preselili v Logatec, mi smo pa že 20 let v njem, potem veste, koliko je ura. Za to spoznanje sem neizmerno hvaležna.
Nisem se znala ustaviti, 95% obveznosti je bilo na mojih ramenih, kar se mi je zdelo čisto normalno. Bolezen me je priklenila na kavč in na sprehode v naravi, pri čemer sem svoji psički hvaležna iz srca. Kaj se je zgodilo? Mož je dobil cilj in dobesedno zrasel. Ponovno sem se zaljublila. Bil je odločen, oba otroka je vključil v delo brez kričanja in kreganja, vse je laufalo. Jaz sem se samo čudila. Bolezen me je prisilila, da se mi je fučkalo za vse, razen zame in za moje telo. To je bila edina možnost za ozdravitev, sebe dati na prvo mesto. To, kar sem pametovala drugim, sem bila prisiljena storiti. In veste kaj? Odlično se počutim. Moja dobra volja, ki se me je držala celo leto, je izhajala ravno iz zavedanja, da hočem živeti, kar pomeni, da rek:"Najprej poskrbi zase, potem za druge.", še kako drži.
Namen mojega pisanja je, ne čakajte, da vas bolezen ustavi. Čeprav smo drugače vzgojene in navajene, dajmo priložnost moškemu, da prevzame svoj del obveznosti ali še več. To zmore, samo ne da se mu. Ko enkrat pokažemo, da zmoremo same, se bo umaknil. V njegovi naravi ni, da priskoči na pomoč sam od sebe, to delamo ženske. Moški v vsem tekmujejo. Zato drage moje, čeprav vas srce boli, ko vidite, da ni pospravljeno, skuhano, otroci, kar naprej nekaj hočejo,... Ustavite se, skuhajte si čaj ali kavo. Pojdite na vrt, balkon, odprite okno, namenite si vsak dan nekaj minut. Želim si, da bi osvojila lekcijo na lažji način in z manj posledic za moje telo, vendar pri meni gre vse na težji način, sem samosvoja in trmasta, manjka mi gen za uboganje, ...
Vse dobro in naj se vam uresničijo želje, ki si jih najbolj želite. Obdobje, ki prihaja, ne bo lahko za nikogar od nas, zato uživajte vsak dan. Dovolj je že par globokih vdihov in izdihov, pa si ob tem predstavljajte, da izdihujete vso napetost in jezo. Ne čakajte, kot sem jaz. Jutri ne bo ušel.
Veliko smeha, zdravja, uspehov vam želim v letu 2021 in naprej.
inspiracije