Namen sistematičnega pregleda znanstveneih člankov in literature o terapevtskih posegih na področju prvega vratnega vretenca atlasa je zagotoviti naravni sled obstoja in razvoja tovrstnih tehnik od zgodovine do današnjih dokaj sofisticiranih tehnik. Gre za področje katerem ni veliko informacij, odveč pa ni niti omeniti, da tudi o samem prvem vratnem vretencu (atlasu) in pomenu njegovega pravilnega položaja za boljše zdravje in počutje, prav tako ni na voljo veliko podatkov.
Nekaj več informacij je na voljo o atlantookcipetalnem sklepu, katerega sestavljajo lobanja, prvo vratno vretence (atlas) in drugo vratno vretence (aksis). Dosedanje študije posamičnih metod osredotočenih na delovanje na področju vratnih vretenc oziroma prvega vratnega vretenca (atlasa) še niso prinesle zanesljivih in znanstveno verificiranih podatkov.
Nekaj več podatkov o pomembnosti pravilne lege in s tem pretočnosti atlantookcipetalnega sklepa najdemo v študiji, katera pravi, da rotacijske neskladnosti C1-2 poslabšajo normalni tok cerebrospinalne tekočine in centralnega živčnega sistema ter prispevajo k nezadostnosti pretoka krvi vretenčno-bazilarnega sistema.
Na podlagi dosedanje prakse masaž tilnika (zatilja) po metodi HumanUP v državah naše regije, in tudi širše (Južnoafriške republike, Kanade, Nemčije, Velike Britanije) so se pokazali različni pozitivni učinki. Menim, da je zaradi tega problematika pravilne lege atlasa ter ostalih vratnih vretenc bila znanstveno zanemarjena dokaj znanstveno in skoraj, da nimamo zanesljiv kliničnih raziskav na tem področju. To se mora v prihodnje spremeniti, poleg tega preliminarni podatki kažejo tudi ja da je veliko tega še neraziskanega in nepoznanega.
Vse dosadanje tehnike bodo kritično analizirane na osnovi analize dosadanjih znanstvenih člankov in metodološkoga aspekta. Poleg tega bodo v sklopu promocije zdravja na tem področju predstavljene tudi pozitivne in negativne značilnosti za vsako posamezno tehniko.
DOSADANJE PRAKSE
Prav zaradi dejstva, da ne obstajajo zanesljive klinične študije in relevantna teoretična spoznanja na področju raziskave, je zavedanje pomena prav vsakega znanstvenega dokaza še toliko bolj pomembno. Na podlagi znanih podatkov je moč zapisati, da ima metoda HumanUP svoje zametke v delu šaolinskih menihov in učiteljev joge (jogijev). Omenjeni mistiki in meditatorji so uporabljali pri masaži zatilja dlani pri čemer so palca postavili na ligamente zatilja ter območje rahlo masirali s prsti ob sočasnem obračanju glave. Omenjeni postopek je pri osebah na katerih je bil izpeljan sprožil sproščenost, izboljšal občutek ravnotežja, vid ter splošno funkcionalnost.
Revolucijo na področju usmerjenega delovanja na območje vratnih vretenc je po virih sprožil Daniel David Palmer (1845-1913), ki sicer velja za očeta kiropraktike, ker je prvi ugotovil, da je slabo postavljen atlas vzrok za vse naše težave, vendar ni našel načina, da bi ga povrnil nazaj v osrednji položaj.
Njegov sin Bartlett Joshua Palmer je leta 1930 ugotovil, da je optimalen položaj atlasa pomemben za zdravje ljudi in prišel je do zaključka, da se subluksacija lahko nanaša le na dva zgornja vretenca: Atlas in Aksis.
S to izjavo je BJ Palmer postavil pod vprašaj uveljavljena načela kiropraktike. Trditev g. BJ Palmera, da subluksacije pod Aksisom niso možne, je razdelila kiropraktike v dve skupini.
Leta 1933 je BJ Palmer razvil takoimenovano Hole-in-One-metodo in s tem postopkom, ki se nanaša na tako imenovani zglob glave, poskušal rešiti "vse v eno", to pomeni, da ves čas terapira celotno hrbtenico. Izraz "HIO" (Hole In One) izvira iz golfa in pomeni, da terapevt poskuša z "eno potezo" doseči največji možen uspeh. HIO metoda, po BJ Palmer-ju domneva, da ima telo notranjo moč. Poimenoval jo je "notranja inteligenca«. Po njegovem, se naj bi telo z notranjo inteligenco odzivalo na terapevtski postopek v smislu optimizacije in vračanja v boljši položaj. Teorija Palmer se še vedno poučuje v ZDA. "Kiropraktika" verjame, da je večina bolezni posledica napačnega položaja in obešanja (Subluxation) hrbtenice in vretenc, zaradi česa se poslabša prevodnost živcev.
Teorija o subluksaciji Atlasa je znana v šolski in alternativni medicini. Posebej se omenja v kiropraktiki. Uradna medicina kot tudi alternativna menita, da je atlas pri večini ljudeh pozicioniran direktno pod lobanjo ter zaradi tega suluksacija Atlasa predstavlja izjemo.
POMANKLJIVOSTI: Trditve gospoda B. J. Palmerja, da se natančen položaj Atlasa ter posledično celotne hrbtenice in medenice vzpostavi zaradi "notranje inteligence" niso bile znanstveno dokazane. Postopek Toggle-Recoil za g. B. Palmerja se začenja iz enega še ne dovolj dokazanega znanstvenega vidika minimalne subluksacije Atlasa. Ta minimalna subluksacija ne bi mogla pomembno vplivati na simetrijo hrbtenice in medenice.
Osteopatija (Andrew Taylor Still (1828-1917) je leta 1892 ustanovil Ameriško šolo osteopatije. Po njegovem mnenju imajo vse bolezni vzrok v strukturnih napakah v sklepih in vezivnem tkivu, ki ovijejo organe. Njegova znanost se je hitro razširila. Tudi danes se v ZDA sprejemajo metode, ki se jih celo poučujejo na nekaterih univerzah.
POMANKLJIVOSTI: Argument je, da minimalni premik atlasa (subluksacija) ni nadalje opredeljen in zato predstavlja le nepopolno predpostavko. V literaturi ni natančnih skupnih in znanstveno dokazanih dejstev o natančni razdalji in lokaciji med lobanjo in atlasom. Kot pri kiropraktičnih tehnikah stopnjo moči manipulacije z roko na telesu bolnika tudi pri osteopatiji določa sam osteopat.
VITOLOGIJA V opisani tehniki se uporablja moč roke, ki deluje na zatilje. Glede na to metodo je pomembno, da pride do spuščanja položaja glave.
Vitalogija, katero je razvil švicarski kiropraktik Dr. Peter Huggler, se zavzema za idejo, da se lahko minimalno premaknjen izčašen atlas ponovo postavi v svoj optimalni polažaj. Njegova metoda je omejena na popravek položaja Atlasa. Izhaja iz dejstva, da je subluksacija prvega vretenca pogost vzrok za zdravstvene težave.
Vitralist Peter Sigrist pravi naslednje: »Povezava med lobanjo, atlasom in aksisom velja za najbolj gibljiv del celotne hrbtenice in ravno zaradi tega ne pozna absolutno stabilne O pozicoje. To dejstvo lahko vsakdo vidi na modelu. Zaradi tega se Atlas lahko vedno bolj ali manj premakne iz tega optimalnega položaja.«
POMANKLJIVOSTI: S kakšno močjo bo deloval vitalogist? To odloča on sam, tako kot v kiropraktiki in v osteopatiji. Kot pri teoriji subluksacije Atlasa s strani B. J. Palmerja in v metodi Vitalogy ni nobenih konkretnih trditev o tem, kolika je bila subluksacija atlasa. Znanstvenih študij o tem ni. V Švici in Nemčiji lahko to metodo uporabijo tudi nestrokovnjaki.
Vitematika se je ločila od vitalogije, a je ostala dosledna svojem izviru v kiropraktiki. Vitematika izhaja iz tega, da je v središču metode problem mišic glave, ne posebej atlasa kot prvega vratnega vretenca. V nasprotju s tem, vitemetika ne manipulira s posameznimi vretenci, ampak sprošča vzročno napetost mišic glave, tako da telo lahko samostojno sproži sprostitev celotne muskalature.
Sledilci omenjene šole izhajajo iz teze, da v središču problema ni prvo vratno vretence (atlas) temveč različna sproščenost oziroma nesproščenost vratnih mišic. S pomočjo vitaminike se nakažejo zametki rešitve nepravilnega položaja prvega vratnega vretenca (atlasa) s pomočjo manipulacije na ligamente ter sklop mišic in ne kot je veljalo pred njo, z neposredno agresivno manipulacijo »processus transversus« prvega vratnega vretenca (atlasa). Po pojavu vitalogije je bil zaznan drugačen pristop reševanja nepravilnega položaja prvega vratnega in drugih vretenc s pomočjo masaže »ligamentum nuche« oziroma relaksacije (sproščanja) mišic zatilja. Ta evolucija v pogledu problematike ter drugačne rešitve, katero nam prinaša vitaminika je za našo HumanUP metodo zelo pomembna.
POMANKLJIVOSTI: Enako kot pri vitologiji in pri vitematiki se izvajajo dokaj boleči pritiski impulzi neposredno nad processus transversus. Prav tako zastopata nedovoljno dokazano trditevo subluksaciji atlasa.
Metodi PMSIT in TDGM
Po znanstvenih študijah za veliko bolj zanesljivi ter z manj neželenimi stranskimi učinki, vendar žal tudi z manj pozitivnimi učinki, veljata manualni (fizioterapevtski) metodi tako imenovana PMSIT in TDGM tehnika. PMSIT tehnika vzdržuje pritisk in podokcipetalno inhibicijo, pri kateri se pacientu v ležečem položaju deluje na vratne in zatilne mišice. Druga tako imenovana TDGM, translacijska dorzalna drsna mobilizacija, pri kateri se pacientu prav tako v ležečem položaju deluje na atlantookcipetalni sklep.
Obe metodi se uporabljata v primerih kroničnih bolečin in slabe gibljivosti vrata.
POMANKLJIVOSTI: Ti dve metodi ne zagotavljajo sprostitev vratnih mišic in pravilno postavitev vratnih vretenc in posledično tudi ne vplivajo bistveno na boljšo pretočnost. Po več tretmajih lahko pride do manjšega olajšanja v vratnem delu.
NUCCA METODA - National Upper Cervical Chiropractic Association atlas correction
Še ena manualna metoda, za katero stoji Nacionalno združenje kiropraktikov Kanade. Naredili so raziskavo v povezavi s položajem atlasa ter migrenami na Univerzi v Calgaryju. Metoda se izvaja s kiropraktičnim prijemom v predelu zatilja medtem je oseba v ležečem položaju. Na ta način se blaži neskladje med položajem atlasa prej in po posegu. Ta študija je pokazala, da boljši položaj atlasa s časom pripomore k zmanjšanju pogostosti ter intenziteti migren in posledično invalidnosti in zaradi tega pripomore boljši kakovosti življenja.
POMANKLJIVOSTI: Zaradi manualnega pristopa na področje zatilja ta kiroprktična tehnika ni imela vidnih rezultatov na zmanjševanje glavobolov v prvem času takoj po masaži. Ozko osredotočena študija samo na primeru migren.
Metode fiksacije atlanto-okcipetalnega sklepa – vijačna instrumentacija tehnika
Še agresivnejše so metode fiksacije po operacijah atlanto-okcipitalnega sklepa, pri katerih se je optimalni položaj prvega vratnega vretenca (atlasa) zagotovil z vrtanjem ter s pomočjo vijakov. Gre za metodo, ki je visoko na lestvici klinično potrjenih študij učinkovitosti, ker naj bi bila trenutno najbolj zanesljiva, a sočasno tudi najbolj tvegana, ker gre za operacijo in za neposredno poseganje in delovanje na vretence. Uporaba te metode se uporablja v skrajnih primerih, ker je zaradi velike premaknjenosti vratnih vretenc ter posledično slabše pretočnosti ogroženo pacientovo življenje.
POMANKLJIVOSTI: Poleg tega, da je preveč agresivna, ta metoda ne pripomore boljši gibljivosti vratnih vretenc, celo nasprotno - zaradi fiksacije C1 in C2 vratnih vretenc je stanje samo še slabše.
ATLASOLOGIJA uporablja tehniko, ki si prizadeva za povrnitev prvega vratnega vretenca z enim preciznim pritiskom na procesus transversus v njegov pravilen položaj. Metoda se začne z dejstvom, da se Atlas po nekaj tretmajih vrne v center, direktno pod lobanjo. Za razliko od vitalogije in drugih metod atlasologije se ne izvaja v ležečem, ampak v sedečem položaju. Atlaslogija se je razvila iz vitalogije in si je potem utrla svojo lastno pot.
Narava je v glavnem napovedala, da glava leži na Atlasu v osrednjem položaju. V primeru, da se bolj pogosto opazi decentralizacija Atlasa, lahko razpravljamo o sistematični napaki na atlantookcipetlanem sklepu glave.
POMANKLJIVOSTI: V primeru subluksacije prvega vretenca se ne navaja specifična razdalja med glavo in atlasom, vendar se poudarja, da atlas ne leži točno v sredini.
Postopek Atlas-Orthogonal po Dr. Roy Sweat
Ta kiropraktični postopek obravnava popravek napačnih funkcij prvega vratnega vretenca – Atlasa s pomočjo specijalne rengenske analize položaja ter specijanega orodja za masiranje. Dr. Roy Sweat, učenec Palmerja, s pomočju posebne naprave, maserja, ki masira v valovih vpliva na vretence. Pred tem, da bi določili trenutni položaj atlasa, so iz različnih perspektiv izdelani trije rengenski posnetki atlasa.
POMANKLJIVOSTI: Ta način zdravljenja je podoben postopku Toggle-Recoil, ki ga je zgoraj opisal g. B. Palmer. Dr. Sweat si pomaga tudi z različnimi rentgenskimi žarki, tabelami in napravo. Kot pri procesu gospoda Palmerja, je tudi tu v osnovi problema subluksacija Atlasa. Enako jo je treba odstraniti z udarnim valom. Tudi pri tej metodi je prisoten zelo močan boleč vpliv na občutljiv del procesus transversus.
Kinetična terapija po Dr. Khanu
Pri „Khan Kinetic Therapy“ (KKT) poteka proces, korekture atlasa, pri katerem se statično ravnotežje Atlasa vzpostavi s popravkom njegovega napačnega položaja. Združuje znane ročne postopke z udarnim valom. Na podlagi posebnih rentgenskih slik je določen natančen položaj Atlasa. Na ta način je mogoče natančno določiti premik, nagib ali rotacijo.
POMANKLJIVOSTI: Najprej je treba ugotoviti, da se pred prvim tretmajem kombinirane kinetične terapije pri Dr. Khan naredijo trije posebni rentgenski posnetki s pomočjo katerih se določi napačen položaj. Metoda predvideva okoli dvanajst terapij, v praksi pa je več kot 14 posameznih obravnav ene osebe. Za bolnika je to nenavadno veliko izpostavljanje rengenski žarkom. Tako da se brez velikega odlašanja pri KKT terapije ne moremo govoriti o preveč prijaznemu postopku. Pri rentgenskih žarkih ni minimalnih omejitev, pod katerimi so žarki popolnoma neškodljivi.
Atlasterapija po Arlenu
Terapija Atlasa po Arlenu, ki jo je razvil francoski zdravnik dr. Albert Arlen je manipulativna refleksna terapija. Terapija Atlasa po Arlenu je delno opisana kot ena posebna kirurška terapija in korigiranje različnih funkcionalnih motenj v predelu glave in vratu. Terapijo atlasa po Arlenu opravljajo izključno zdravniki. Pri tej terapiji da zdravnik en kratek impulz s pomočju prstih na procesus transversus. Zato mora imeti zdravnik pri tej metodi zelo dobro razvit občutek dotika. Za razliko od prevladujočega mnenja, Atlasoterapija po Arlenu ne izhaja iz subluksacije Atlasa, ampak kot manjšina ima v osnovi učenje o premaknjenosti Atlasa ("Versetzung"). Terapevti Atlasa po Arlenu imajo mnjenje, da: »Nihče ni simetričen«. Prvo vratno vretence, imenovan Atlas, je ponavadi postavljen asimetrično pod lobanjo.
POMANKLJIVOSTI: Ker se cijno dela na processus transversus, ni mogoče izhajati iz rotacije ali nagiba Atlasa, uporaba metode bi bila v tem primeru pomanjkljiva in nevarna, zlasti v primeru obravnave najmlajših. Pri Atlas terapiji po Arlenu ostaja uporaba moči v domeni ocene terapevta. Uspeh zdravljenja določa, kako pogosto naj bi naredili impulz. Skratka, uporabnost, potreba in stroškovna učinkovitost Atlasove terapije po Arlenu glede na sedanjo znanstveno literaturo niso dovolj dokazani. Metode ni mogoče priznati kot zdravstveno storitev v okviru zavarovalnih storitev.
ATLASPROFILAX Metoda AtlasPROfilax po René-C. Schümperli, ima v osnovi napačan rotacijski položaj atlasa z dodatnim nagibom v levo, ki uporablja masažo debele mišice lopatice za sprostitev mišic in hkrati optimalno pozicioniranje Atlasa. To ustreza tezi, ki jo je vzpostavil gospod René-C. Schümperli leta 1993, in sicer, da je prvo vratno vretence praktično pri vseh ljudeh v napačnem rotacijskem položaju in na levi proti vrhu nagnjen naprej. Metoda AtlasPROfilax® je nemedicinska, standardizirana masaža mišične relaksacije na področju mišične muskulature zatilja.
Dr. Seibel v svojem strokovnem poročilu o metodi AtlasPROfilax pravi: "Masaža Schümperlija ne vpliva le na hrbtenico, ampak posredno preko mišične relaksacije in večjo pokretljivost Ligamentum nuchae."
POMANKLJIVOSTI: Ne moremo vedno poudariti trditve René-C. Schümperlija, da je Atlas v večini primerov napačno rotiran in nagnjen v levo, predvsem zaradi dejstva, da smo vsi različni kot so tudi različne poškodbe in deformacije glave in telesa.
HUMANUP metoda masaže zatilja
Izumitelj HumanUP metode Predrag Đorđević je iskal, raziskoval, preučeval in študiral - ustvaril metodo HumanUP. Metoda HumanUP, enako kot metoda Atlasprofilax, izhaja iz dejstva, da je napačen položaj atlasa vzrok skoraj vseh težav, katere pestijo človeštvo, se posebaj po pedesetem letu starosti. Ampak za razliko od ostali metod, razlaga celo štiri vrst premaknjenosti prvega vratnega - Atlasa. Težave se samo kupičijo pod vplivom gravitacije in zaradi najmanjšega izmeščenosti atlasa se še bolj in obremenjujejo hrbtenico in medenico. Zamaknjen atlas izvaja pritisk na medullo oblongato (podaljšano hrbtenjačo) in nervus vagus, zaradi česa se zmanjšuje komunikacija možganov z organizmom. Ob tem se zmanjšuje pretok krvi skozi možgane, kvari statika telesa (ukrivja se hrbtenica in nepravilno obremenjujejo sklepi). Vse omenjeno človeštvu povzroča večino zdravstvenih težav in bolezni.
Edino pri HumanUP metodi izledimo celo štiri možna nepravilna položajev prvega vratnega vretenca (atlasa). Namreč atlas je lahko nagnjen v desno ali levo stran; rotiran v levo aili desno stran; nagnjen naprej ali nazaj; ter premaknjen v celoti v levo ali desno stran.
Z HumanUP masažo zatilja se stvorijo optimalni pogoji, da se prvo vretence – atlas postavi v najboljši mogoči položaj direktno pod lobanjo. Zaradi tega dobimo optimalno povezavo med glavo in preostalim delom telesa, kar vpliva na našo statiko in boljšo postavitev hrbtenice in medenice, s čimer zagotavljamo boljše primarno delovanje hrbtenjače, limfe in kardiovaskularnega sistema.
HumanUP metoda masaže zatilja je uporabna že pri otrocih, ker jim omogoči zdrav rast in razvoj, sočasno pa je še kako pomembna tudi pri starostnikih, saj jim olajša, izboljša ter vsestransko polepša njihovo življenjsko obdobje.
Masažo zatilnih ligamentov izvajamo z HumanUP masažerjem – aktivatorjem.
POMANKLJIVOSTI: Masaža zatilja po HumanUP metodi ni še uradna metoda, ker ne obstajajo stokovne raziskave učinkovitosti te metode, kar se v dogledenem času mora spremeniti v dobrobit vseh.
KONČNA OCENA DOSEDAJ ANALIZIRANIH OBLIK TERAPIJ
V zgoraj opisanih terapijah, v mnogih primerih, posebaj v primerih težav v sklepih glave, so metode dokaj manipultivne v smislu kiropraktike ali kiroterapije, tj. Se izvajajo ročno ali mehansko prek specialno konstruiranih naprav, katere izvajajo usmerjene, ne ravno najbolj ugodne impulze (pritiske) neposredno na processus transversus. Ni konkretnih informacij ter znanstvenih študij o natančni razdalji med glavo in atlasom v primeru subluksacije atlasa.
Pomembno je omeniti, da so vse omenjene metode bile v bistvu zelo agresivne ter so temeljile na enem močnejšem udarcu na »processus transversus« prvega vratnega vretenca (atlasa) ali pa na več manj močnih zaporednih udarcih ter, da so vse navajale, kot stranski učinek delni izpah prvega vretenca (atlasa).
Zadnji dve metodi, Atlasprofilax ter HumanUP so bolj humane, ker gre za skorajda nebolečo masažo zatilja. Na koncu bi rad poudaril, da je metoda HumanUP na koncu tega kronološkega niza in, da so metoda vsebuje vse pozitivne značilnosti dosedanjih tehnik ter, da so odpravljene vse pomankjivosti. Namreč metoda HumanUP, za razliko od ostalih pozna in odpravlja celo štiri vrst premaknjenosti. Poleg tega sam postopek masaže traja slabo minuto in je skorajda neboleč, za razliko od ostalih tehnik. Zato omenjena metoda velja za najbolj učinkovito ter najmanj agresivno tehniko od vseh, katero bi bilo vredno tudi znansveno dokazati v prihodnje. Najprej prek izboljšanja položaja prvega vratnega vretenca v obliki piloomizirt študije in potem na osnovi pridobljenih rezultatov verjamem, da prek ene obsežne dvojno slepe randane študije pokažemo povezavo med položajem prvega vratnega vretenca, atlasa, ter boljšega zdravja in počutja.
Ker ne obstajaja veliko znanstvenih raiskav in zanesljivih kliničnih študij, bi bilo eno takšno raziskovanje sprmemb položaja prevega vretenca - atlasa z HumanUP metodo masaže zatilja, velik doprinos k znanosti.
inspiracije