V zadnjih letih so znanstveniki 'odkrili' ( v resnici le potrdili v tradicionalnih medicinah že dolgo poznano) povezavo med mikrofloro, črevesjem in možgani. Tako so ugotovili, da lahko uživanje hrane, ki vsebuje veliko probiotikov in s tem uravnava črevesno floro, vpliva na boljše delovanje možganov in čustvovanje ter s tem pomaga blažiti stres, tesnobo in depresijo.
Uživanje probiotikov uravnava črevesno floro in posledično:
- spodbuja delovanje imunskega sistema,
- zmanjšuje vnetja in s tem možnost nastanka številnih kroničnih bolezni,
- skrbi za zdravje možganov in funkcionalnost živčevja s proizvodnjo, absorpcijo in transportom nujno potrebnih nevrokemikalij (serotonina, dopamina ...)
- povečuje protein BDNF, ki preprečuje umiranje možganskih celic, spodbuja rast novih nevronov in sinaps ter podpira kognitivno funkcijo. Nizka vsebnost BDNF-ja je povezana z Alzheimerjevo boleznijo, hitrim staranjem, nevrotransmitorsko disfunkcijo, debelostjo, depresijo in celo shizofrenijo ...
- izboljša prebavo,
- izboljša absorpcijo hranil,
- uravnava težo,
- izboljša videz kože
- ...
Črevesje ima tudi vpliv na naše dobro počutje – na to, kako se počutimo, kako zdravo spimo, koliko energije imamo, koliko zaznamo ...
Vpliva lahko tudi na naše razmišljanje, zato ne moremo dovolj močno poudariti pomembnosti uravnovešene in zdrave črevesne flore ter uživanja probiotikov za dosego le-te.
Kaj so probiotiki?
Po uradni definiciji so probiotiki mikroorganizmi, ki dozirani v primerni količini, gostitelju omogočajo uravnano črevesno floro – razrast dobrih bakterij v črevesju. Probiotike lahko dobimo iz fermentirane hrane ali jih jemljemo kot prehranski dodatek.
Vitalni probiotiki za moč možganov:
- kefir – tega ni treba kupovati, saj ga lahko pripravimo tudi sami,
- probiotični jogurt – nesladkan,
- kislo zelje,
- čaj kambuče,
- kimči,
- kisle kumarice,
- tempeh …
Če jemljete probiotike kot prehranski dodatek, Dr. Perlmutter, svetovno znani nevrolog in strokovnjak za prehrano ter avtor knjižne uspešnice Požgani možgani, svetuje, da pripravek vsebuje naslednje probiotike:
- Lactobacillus acidophilus: pomagajo vzdrževati zdrav holesterol ter spodbujajo proizvodnjo vitamina K.
- Bifidobacterium longum: izboljšajo našo zmožnost prebavljanja mlečnih izdelkov, preprečujejo drisko in zmanjšujejo alergije, delujejo kot antioksidant. Nekatere raziskave trdijo, da lahko zmanjšajo anksioznost ter se bojujejo proti razrasti rakavih celic v črevesju.
- Lactobacillus plantarum: zmanjšujejo možnost nastanka sidroma prepustnega oz. puščajočega črevesa, zmanjšujejo vnetja, pomagajo pri prebavi proteinov ter vzdržujejo zdravo ravnovesje maščob omega 3, antioksidantov in vitaminov.
- Lactobacillus brevis: povečujejo protein BDNF, ki je ključnega pomena za optimalno delovanje možganov in živčnega sistema: preprečujejo umiranje možganskih celic, spodbujajo rast novih nevronov in sinaps ter podpirajo kognitivno funkcijo. Nizka vsebnost BDNF-ja je povezana z Alzheimerjevo boleznijo, hitrim staranjem, nevrotransmitorsko disfunkcijo, debelostjo, depresijo in celo shizofrenijo ...
- Bifidobacterium lactis: spodbujajo imunski sistem.
Kako pripraviti domači kefir?
Za domači kefir potrebujemo kefirjeva zrnca in mleko. Priprava je izjemno preprosta: zrnca le prelijemo z mlekom (kravjim, ovčjim, kozjim – naj bo ekološko) in pustimo, da iz mleka nastane kefir. Za dva decilitra mleka uporabimo za marelico veliko kefirjevih zrnc.
Čas priprave je odvisen od sobne temperature – lahko traja pol dneva (poleti) do dneva in pol (pozimi). Ravnamo se po občutku, kefir pa je pripravljen takrat, ko na dnu zagledamo majhne balončke z vodo. Mleko se sesiri in nastane kefir (v večini v roku 24 ur). Takrat je treba precediti kefir, ločiti zrnca od pripravljenega kefirja – uporabimo lahko le leseno ali plastično cedilo in žlico, nikoli kovinske!
Kefir lahko shranimo v hladilniku nekaj dni, zrnca pa znova uporabimo naslednjikrat. Če zrnc ne boste uporabljali v prihodnjih dnevih, jih preprosto zalijte z decilitrom mleka in položite v hladilnik, kjer bodo počakala do naslednje uporabe.
Viri:
- Perlmutter, David. Požgani možgani: presenetljiva resnica o žitaricah, ogljikovih hidratih in sladkorju – tihih ubijalcev vaših možganov, Ljubljana: UMco, 2015.
- https://www.newsmax.com/Health/Brain-Health/probiotics-brainpower-health-yogurt/2015/10/06/id/694984/
- https://www.drperlmutter.com/
inspiracije