V teh dneh sem tudi sama, kot morda vsi, ki vas zanimajo različne astrološke in intuitivne napovedi za novo leto, vrgla oko na kakšen astrološki zapis na internetu. Včasih so me napovedi našle 'kar same' in sem spoštljivo prisluhnila, saj se lahko človek nad napovedmi zamisli na popolnoma nov način. Bom pojasnila, kaj s tem mislim.
Že leta se ukvarjam z intuitivno in karmično diagnostiko in večina ljudi, ki pridejo k meni na terapijo ali posvet, mi reče, da vidim skoznje zelo natančno. Ljudje so največkrat osupli, da te nekdo sploh lahko tako natančno 'skenira'. Kar malo zoprno, a ne? Da še skrivnosti ne moreš imeti pred nekom, ker te bere kot odprto knjigo. Tako verjetno na moja vrata potrkajo le tisti, ki so se res pripravljeni osvetliti v celoti, z vsem, kar so hote ali nehote pri sebi spregledali, potlačili, zanikali. Osvetlim seveda tudi tisti najlepši del njihove biti, a to je začuda lažje slišati in sprejeti.
Priznati moram, da me je tega daru včasih tudi strah. Ja, še vedno. Kak dan se mi zgodi, da si zaželim, da bi bila kot moj prijatelj, ki 'ne vidi in ne ve nič', ko gre za intuitivne vpoglede v ljudi ali dogodke. Toplo mi je pri srcu, ko na svojih delavnicah in meditacijah, kjer urimo intuicijo, gledam ljudi, ki debelo bulijo v drugega človeka in bleknejo: »Pa kako naj zdaj povem, kaj čutim o tej osebi, s katero delam v paru? Jaz ne čutim nič, pojma nimam, kdo je in kaj počne ali kako se počuti. Saj je vendar ne poznam.« Iskreno kot otrok si tako tudi sama zaželim, da bi bila sem pa tja 'slepa in gluha'. Zakaj? Ker vidim stvari, ki jih nisem pripravljena videti ali jih najraje ne bi. Uvidi me včasih prehitevajo, zdi se, da notranje za katere izmed njih še nisem dovolj zrela, opolnomočena. Najmanj rada imam seveda informacije, ki so v mojem umu dojete z negativnim predznakom. Tako sem nekega dne, ko sem bila še otrok, videla, da bo moja mama umrla. Videla sem vse podrobnosti njenega minevanja, njen pogreb in vse skupaj je moje mlade možgane še kar nekaj časa preganjalo. Ko se je moja mama v resnici poslovila in odšla v svet zasmrtnega, sem lahko le obnemela in spoštljivo majhna zadržala dih pred Skrivnostjo, ki je živela z menoj, saj se je vse odvilo tako, kot sem videla leta poprej kot otrok. Ko sem kasneje že delala zavestno z uvidi, da bi pomagala ljudem na poti njihovega zdravja in zadovoljstva, sem videla v njihovi podzavesti seveda tudi, da bodo huje zboleli, koga izgubili, nesrečno zanosili itd. Sčasoma sem se naučila ostati distancirana, neosebno vpletena, a nikakor otopela, le pozorna in čuječa do nauka, ki ga prinaša življenje tudi skozi grenkobo in temo. Nanjo sem se postopoma naučila gledati drugače, kasneje še odzivati.
V teh dneh sem tako naletela na napovedi znanega Nostradamusa za leto 2018. Nič kaj obetavne niso, če omenim samo njegovo napoved za 3. svetovno vojno. Veliko jih, tako kot on, napoveduje tudi številne spremembe, potrese, naravne katastrofe. Če malo laično ošvrknemo dogajanja po svetu, lahko hitro ocenimo, da živimo v časih, ko bi bilo kaj takega prav možno. Na tem mestu se bom sicer vzdržala svojih občutkov in pogledov v prihodnost, saj menim, da človek premalokrat razume in dojame, kako pomemben je TA TRENUTEK. O tem je veliko napisanega, a vidim, da ljudje zelo begamo, se izgubljamo v vrtincu časa, kupujemo, hitimo, površinsko nazdravljamo in blebetamo lepe želje tja v tri dni, kot smo pač navajeni. Vse prevečkrat spregledamo resnični pomen trenutka, ker smo preveč razpršeni. Dnevi minevajo, vse šviga mimo nas s svetlobno hitrostjo, zato je dandanes pravi izziv, da se človek nauči 'ujeti in zadržati' trenutek. Predvsem pa ga – polno doživeti.
Jasno je, da če človek ostaja iz leto v leto enak, z vso čustveno prtljago, v želji, da vse negativno prikrije z zabavami, menjavami partnerjev, trohnenjem v službi, ki mu ne služi več, težko zares daje z lastnim zgledom naprej lepo in dobro. Črnoglede napovedi, ki jih številni povezujejo z letom 2018, so tako sila koristna stvar, če se le zbudimo in pri sebi tudi kaj spremenimo. Naj bo tokrat novo leto morda tudi za vas drugačno. Namenite nekaj časa sebi, da se temeljito izprašate in si postavite za cilj osebnostno rast, naj bo v ospredju predvsem vaša srčnost.
Morda nam bo vsem skupaj občutek tesnobe, ki ga včasih sproži črnogleda napoved, celo koristil in pomagal, da …
- ozavestimo strahove v sebi,
- da se izprašamo, ali lahko še kaj naredimo, da strahove, jezo, zamere presežemo,
- da se vprašamo, ali sami prispevamo k miru ali k sporom (doma in širše),
- da raziščemo, ali smo zmožni dati ljubezen sebi in drugim, iskreno in čim bolj brezpogojno,
- da iz sebe potegnemo zlate rezerve energije in ne gledamo vse zgolj skozi denar, da darujemo sebe, svoj čas, svoja znanja in zmožnosti drugim,
- da se vživimo za hip v grozovite prerokbe in dojamemo, kaj imamo in kako lepo nam je ZDAJ,
- da objamemo vse, ki nam pridejo naproti (skušajmo začutiti toplino sprejemanja in dotika),
- da razumemo, da NIČ ni samoumevno,
- da se ustavimo, dihamo in doživimo LEPOTO TRENUTKA.
Če bomo to resnično storili v tem času, ko se oziramo nazaj, ko v predprazničnem duhu čistimo svoje domove, jih blagoslavljamo in ko si zastavljamo cilje za naslednje leto, verjamem in zaupam, da bomo eden po eden prispevali k svetu, ki bo ljubeč, čistejši, bolj spraven in prijetnejši za sobivanje.
Potrudimo se, da pokažemo, da zavestni ljudje sami kreiramo svoj svet, svojo prihodnost in da z zavestnimi odločitvami in plemenitimi dejanji lahko Nostradamusu rečemo: »Morda pa le nisi vključil v svoje napovedi svobodne volje, ki nam vedno daje z(možnost), da postopamo, kot je v najvišje dobro vseh.« Tako se človek ne bo več bojeval s sočlovekom, ne bo povzročal trpljenja živalim, pa tudi drugim bitjem ne.
Naj vodilo leta 2018 resnično postane, da nikomur ne storite ničesar, kar si ne želite, da bi bilo storjeno vam. Srečno!
inspiracije