Odpor je tako močno zakoreninjen v našem življenju in naših življenjskih nazorih, da se ga niti več povsem ne zavedamo. Verjamemo, da se moramo upirati vsemu, česar ne maramo in da se moramo naprezati za vse tisto, kar nam je všeč in kar želimo. Pri tem pa pozabimo, da že obstaja naravni življenjski tok, ki ima svojo edinstveno moč in eleganco. Pozabimo tudi, da je odpor pokazatelj, da se oklepamo lažne identitete osebe z omejitvami v ločenem in sovražnem svetu.
Izpuščanje odpora nam tako prinese takojšnje olajšanje od stresa, napetosti in skrbi in nam poveča srečo, mir in dobro počutje. Ko opazujemo, kako se naš stres raztaplja, obenem ugotovimo, da lahko lažje počnemo, kar se odločimo in prenehamo početi vse tisto, za kar vemo, da ni v naše najvišje in najboljše dobro.
In, ko izpustimo odpor, odkrijemo, da obstaja naravna podpora in sila, ki se pretaka skozi naše telo, um in skozi naš svet in ki nas vedno podpira v tem, da smo naš resnični Jaz in da imamo tako znotraj, kot tudi zunaj, vse tisto, kar je za nas prav, da imamo.
Ko vidimo skozi naš občutek, da smo omejeno telo in um, je tu naravna lahkost in harmonija, ki se razodeva v našem doživljanju. Um utihne in ugotovimo, da se odpor prične samodejno raztapljati. In kjer je bil prej odpor, se na tem mestu razkrije sreča, mir in radost.
Prepoznavanje odpora
V prejšnjem članku sem na kratko opisal, kako je odpor le občutek in kako ga običajno doživljamo. Tako je prvi pomembni korak, da izpustimo odpor, da se naučimo prepoznavati odpor v vseh svojih oblikah, kako ga doživljamo in kako se čuti.
Le to nam bo pomagalo prepoznati, kdaj se upiramo in čemu se upiramo. In tisto, česar se zavedamo, lahko izpustimo ali spremenimo. Tisto, kar nam ostane skrito, pa običajno vpliva na nas, ne da bi se tega zavedali.
Bolj, ko se zavedamo občutka odpora, bolj bomo pričeli prepoznavati, čemu vse se upiramo in lažje bomo to izpustili. Dober kompas, ki nam lahko pokaže, kje vse se odpor manifestira v našem življenju, je naše lastno telo, um in naš svet.
Ugotovili bomo, da se pogosto upiramo telesu. Morda nam ni najbolj všeč, ali se ne počutimo dobro v njem, morda telo ni več tako energično, gibčno in močno, morda nas utruja nenehna skrb in hranjenje in vzdrževanje telesa. Narava telesa je, da je omejeno. In, ker običajno mislimo, oziroma smo docela prepričani, da mi smo to telo, se tudi sami čutimo pod vplivom vseh teh telesnih omejitev. Vse to nam vzbuja odpor.
Upiramo se tudi umu in njegovi vsebini in seveda vsemu, kar zaznavamo v svetu. Naš notranji in naš zunanji svet nista ločena. Tako je vse, česar ne maramo zunaj nas v svetu, vse, kar sodimo, da je negativno, nevarno, kar nam ni všeč in kar nam je tako ali drugače neprijetno ali celo odurno, vse to je nekaj čemer se upiramo. Popolnoma enako velja za vse, kar doživljamo znotraj sebe v našem umu.
Izpuščanje odpora
Ko se tako pričenjamo vedno bolj zavedati občutka upora, je naslednji korak, da le tega izpustimo. Na prvi pogled se morda to zdi precej težko ali celo nemogoče, vendar ni tako. V resnici je izpustiti katerikoli občutek vključno z odporom zelo enostavno in ne zahteva prav nikakršnega napora.
Izpustitev določenega občutka namreč ni nekaj, kar mi naredimo. Izpustitev je nekaj, kar se zgodi samodejno, ko se prenehamo oklepati le tega. Torej ne gre za to, da moramo nekaj "narediti", temveč gre za to, da si dovolimo vsaj za trenutek prenehati oklepati nečesa. Le to oklepanje je običajno nezavedno a tudi ne za vedno. Dejansko lahko izpustimo, karkoli, kadarkoli, ne glede, kako dolgo smo morda to do sedaj doživljali, če si le dovolimo.
Pri metodi Sedona nam pri tem pomagajo vprašanja, ki si jih postavljamo in ki nas nežno popeljejo do izkušnje, da izpustimo vse tiste neželene občutke vključno z odporom, ki nas v življenju ovirajo. Tako lahko uporabimo katerikoli postopek izpuščanja nam najbolj odgovarja v dani situaciji.
Na primer, lahko se vprašate: Ali bi se raje še naprej upiral tej zadevi, ali bi bil raje svoboden?
Lahko gremo tudi precej globlje in se vprašamo: Ali sem jaz ta občutek odpora ali celo tisti, ki se upira ali sem tisto, kar se zaveda?
Onkraj odpora
Prepoznavanje odpora in njegovo izpuščanje je zelo koristno, vendar tudi ta aktivnost skriva v sebi past, v katero se lahko nehote ujamemo. Um ima že tako ali tako močno nagnjenje, da išče težave. Kadar tako usmerimo svoje aktivnosti v "razreševanje" težav, bo um to počel zelo vestno in pridno in nam bo našel poljubno mnogo težav, ki naj bi jih "razrešili". Tako lahko postane naše delo Sizifovo in ne bo imelo ne konca ne kraja.
Tako je precej pomembno, da to navado uma, da išče težave, uravnovesimo z iskanjem, kje težav ni. Namesto, da nenehno iščemo, kje in čemu se vse upiramo, si dovolimo iskati tudi, kje vse že odpora ni oziroma, kje že vse poteka tekoče, lahko, enostavno in gladko. Na ta način bo naš napredek bistveno hitrejši, kot če se osredotočimo le na iskanje odpora.
Še en način je, da prepoznamo, kaj je že popolnoma svobodno od odpora v vsakem trenutku. Ko si dovolimo videti preko identifikacije s telesom in umom v navidezno sovražnem svetu, odkrijemo naravno stanje toka, čisto zavedanje ali bivanje, ki pozna naše doživljanje in ki je tisto, kar pravzaprav omogoča vsemu doživljanju, da sploh je. Ko zavzamemo stav tega zavedanja ali bivanja, ni nobenih težav in tudi odpora ne. Je le, kar je in to je naravni tok, je mir, je ljubezen, je svetloba, je bivanje.
inspiracije