NESREČA: tesnoba, utrujenost, otožnost, potrtost,... »nesrečen«.
NEZDRAVA SREČA: da zapademo v odvisnost ali pa se začnemo vesti na kakšen drug način, zaradi katerega se v danem trenutku počutimo dobro, a nam v resnici škoduje. Vzhičenost skušamo najti v drogah, alkoholu, nenavadnem spolnem vedenju, nakupovanju, kompulzivnem hazardiranju, prenajedanju, pretiranem gledanju televizije in podobnem. Taka vrsta sreče nam le začasno omogoči, da za nekaj hipov otopimo ali da s pomočjo bežnega izkustva ugodja ubežimo svojim občutkom nesreče.
ZDRAVA SREČA: globoko v sebi vemo, da smisel življenja ni preživetje ali pa da nas kaj boli; smisel življenja tudi ni, da imamo vse »pod nadzorom«. Pristne sreče ne dosežemo tako, da preprosto zberemo lepe izkušnje. V svojem bistvu vemo, da je sreča veliko več kot to.
SREČA KAR TAKO: je stanje umirjenosti in dobrega počutja, ki ni odvisno od zunanjih okoliščin. Kadar smo srečni kar tako, nas lahko preplavlja katero koli čustvo – vključeno z žalostjo, strahom, jezo ali prizadetostjo – a pod vsemi temi čustvi še vedno občutimo umirjenost in ugodje. Kadar smo srečni kar tako, srečo prinašamo v zunanje okoliščine, namesto da bi jo skušali izluščiti iz njih.
Srečni kar tako pomeni:
- imeti občutek lahkotnosti ali življenjske radosti;
- počutiti se živega, vitalnega, polnega energije;
- imeti občutek pretoka, odprtosti;
- občutiti ljubezen in sočutje do sebe in drugih;
- biti navdušen nad svojim življenjem in nad njegovim smislom;
- občutek hvaležnosti in odpuščanje;
- biti pomirjen z življenjem;
- v vsakem trenutku biti polno navzoč.
Znanstveniki nam govorijo, da vsaka naša osebna izkušnja vpliva na delovanje našega telesa. Pri ljudeh, ki so srečni kar tako, je levi prefrontalni korteks pogosto dejavnejši, srčni ritem je bolj enakomeren, poleg tega pa imajo več posebnih nevrotransmitorjev, ki so povezani z ugodjem in srečo: oksitocin, serotonin, dopamin in endorfini.
inspiracije