Življenje mora imeti smisel

Depresija z veliko hitrostjo postaja en največjih aktualnih problemov ljudi po svetu, k iskanju rešitev zanjo pa je treba pristopiti bolj celostno in iznajdljivo, kot to počnemo danes.

Kako slabo poznamo vlogo naših čustev?

V delu po šolah in drugih centrih se vedno znova čudim, kako slabo poznamo vlogo svojih čustev, ki nas kot kompas vedno usmerjajo k boljšemu delovanju in optimalnemu razumevanju sebe, življenja in drugih. Pomagajo nam dojeti, kaj delamo narobe, nikdar pa jih ne smemo ignorirati ali celo zatirati, kar danes radi počnemo. Verjamem, da ne obstaja negativno čustvo, obstajajo pa neprijetna čustva. Verjamem tudi, da ne obstaja slab človek, obstaja le človek, ki se ne počuti dobro.

Pred leti sem živel v krasnem okolju in imel vse, kar sem mislil, da potrebujem, no, precej kmalu sem zaradi zelo slabega počutja in vse večje žalosti in obupa, ki je počasi preraščal v depresijo, uvidel, da bo treba bistveno spremeniti nekaj navad in rdečo nit življenja.

Na naše misli in občutke vpliva vse, čemur se tako ali drugače izpostavljamo

Okolje, družba, služba, hrana, čas …, zato je treba biti zelo selektiven in dosleden pri izbiri vsega, kar poslušamo, beremo in celo razmišljamo.

Včasih sem veliko bral in bil nenehno na tekočem z vsemi aktualnimi dogodki, toda več ko sem vedel o težavah po svetu, manj moči mi je ostalo za opravljanje lastnih dolžnosti in preizkusov. Vprašati se je treba, ali nam reden stik s takimi vsebinami resnično pomaga živeti bolje. Zelo pomembno se je osredotočiti na vse, na kar lahko vplivaš, nima pa smisla skrbeti in tožiti nad rečmi in dogodki, ki so zunaj našega dosega. Lepo misel je zapisal Reinhold Niebuhr: »(Bog), daj mi mir, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti, in moč, da spremenim stvari, ki jih lahko spremenim, ter modrost, da bom uvidel razliko.« Depresija pomeni uvid v nesmisel materialistične civilizacije, hkrati pa odsotnost zavedanja višjih zakonitosti življenja, ki nas nenehno uči lekcij, ki jih še ne znamo.

Nič nas ne more poškodovati tako kot naše lastne misli

 

Mi nismo naše misli, saj vidimo, kako misli pridejo in grejo, mi pa smo še vedno tu. Ne verjemite jim, še posebej ko ste žalostni in sami.

Praviloma so vzrok za težka depresivna stanja posameznikov hude zlorabe v otroštvu ali pa travmatični dogodki, ki nas tako ali drugače ranijo. Zelo pomembno je, da če želimo živeti v zreli kulturi, vzgajamo močne, samozavestne in srečne otroke, ki bodo rasli v povezani družini, kjer oba starša dobro vesta, kakšna je njuna vloga. Psihofizični razvoj vsakega od nas se ne začne ob rojstvu, ampak že ob spočetju, zato je treba, še zlasti prvih nekaj let, z otrokom resnično delati pozorno in ljubeznivo kot s princem ali princesko. 

Včasih je resnično težko, in vse dokler ne sprejmemo vsega, kar smo doživeli, ne moremo narediti velikega koraka naprej. Nekateri gredo resnično skozi hude preizkušnje, ki pustijo vidne posledice na zdravju človeka, na to pa se navadno odzovejo na dva načina: ali povsem odpovejo in prevzamejo vlogo žrtve, kar nikomur ne prinese tega, kar išče, ali pa čudežno preobrazijo svoje življenje in navidezno prekletstvo (travmo) uporabijo kot blagoslov.

Odgovornost je najlepše darilo samemu sebi.

Ko ti je zares težko, je pravi izziv najti motivacijo za naprej, daleč najboljši motivacijski dejavnik za spremembe in trud pa je smisel. Življenje brez smisla in pravih ciljev kar kliče težave in depresijo, dokler pa na življenje gledamo kot na splet naključij, ne moremo postati deležni zares prijetnih in resničnih občutkov, ki trajajo.

Nič ni samo po sebi niti dobro niti slabo

Poznam dekle, ki je bilo spolno zlorabljeno v rani mladosti. Ne morem si predstavljati, kako hudo je utrpeti tako bolečino in živeti z njo, vedno znova pa sem presenečen, kako je prijateljica hkrati deležna daru v podobi tega, da subtilno začuti druge, ki imajo podobne izkušnje, in jim lahko posredno pomaga, četudi sami niti ne spregovorijo odprto o tem, kar se jim je zgodilo. Včasih je resnično težko, nič pa ni nemogoče.

Naši edini potrebi sta ljubiti in biti ljubljen, zato je tako pomembno, da vsak od nas najde krog ljudi, kjer lahko resnično pride do lepe izmenjave besed, pozornosti in naklonjenosti. Brezpogojna podpora velikodušnih ljudi je ob povezavi z modrostjo in duhovnim znanjem preverjeni recept, kako se soočati z najtežjimi preizkušnjami.

Življenje nam vedno odpira vrata, večja ko je želja in bolj iskreni ko so motivi, prej naletimo na priložnosti in rešitve.

Nikoli nismo sami

Vedno je treba narediti vse, kar lahko, hkrati pa razumeti, da nikdar ni vse odvisno samo od nas. Postanite scenaristi svojega življenja, ne pozabite pa, da ima vsak scenarij tudi urednika.

Službe in odnosi zahtevajo energijo, zato je treba redno skrbeti za dobro samozavedanje in kakovostno regeneracijo. Zelo pomembno je najti ravnovesje med delom, počitkom in zabavo. Ne le na letni ali mesečni ravni, ampak na dnevni. Naš živčni sistem se daleč najkakovostneje spočije le med 22. in 2. uro zjutraj, zato je tedaj treba počivati, spati. Zlasti ure do polnoči so neprecenljive za regeneracijo našega telesa. Ključen dejavnik za naše duševno zdravje je tudi primerna hrana rastlinskega izvora (s čim manj ali najbolje nič mesa), prilagojena potrebam vsakega posameznika.

Dokazano so najbolj stresni ponedeljki zjutraj, ko odhajamo v šole in službe. Ključno je, da vsak od nas išče in najde področje, ki mu je pisano na kožo, saj delo v okolju, ki nas izmuči, povzroči verižno reakcijo na porušenem zdravju, slabih odnosih in hudem stresu.

Na kaj vežeš srečo?

Zelo pomembno je tudi, na kaj navežemo svojo srečo. Nikdar je nima smisla v celoti vezati na nekaj, kar nam je lahko kadarkoli odvzeto, pa naj bo to zdravje, bogastvo ali drugi ljudje. Bistveno je vir sreče povezati z nečim višjim, trajnim. Veliko časa preživim z zelo modrimi in svetimi ljudmi iz različnih kultur in se vedno znova čudim neverjetnemu miru in sreči, ki so je deležni, ne glede na zunanje okoliščine. Naša velika rezerva je prav v tem, da pozabljamo skrbeti za svoje bistvo – svojo duhovno naravo.

Pogosto se vprašam tudi naslednje: kako to, da še nikdar nisem srečal depresivne velikodušne osebe, ki na inteligenten in nenavezan način tako ali drugače kakovostno prispeva k življenju drugih?

Opazil sem, da sem se svoj čas najslabše navadno počutil prav zaradi tega, ker nisem imel iskrenega občutka, da dovolj pripomorem k življenju drugih ljudi.

Nikomur od nas ni dano ne dobro ne slabo življenje: dano nam je življenje, na nas pa je, da ga izkoristimo najbolje, kar se da. Opolnomočite in osvobodite se omejujočih prepričanj, s pomočjo dobre družbe in inteligentnega pristopa pa iz teh nekaj deset let naredite neskončno avanturo ter ne pozabite, da nikoli niste sami. Nikoli.