Tisti, ki sovražijo, bodo občutili bolečino in žalost, ki se rodijo zaradi sovraštva. Jeza inmaščevanje, dominiranje in prezir niso pot.Nauči se, da jih opustiš.—Majjhima Nikaya
PRAVA NARAVA JEZE
Da bi se naučili o jezi in kako povzroča sovraštvo in agresijo, nas Ajahn Chah spodbuja, da vedno znova pogledamo lastno izkušnjo.
Kako je nastala in kaj je povzročilo njen nastanek? Zunanji dogodki ali naša navada, miselne zgodbe?
Jeza, sovraštvo, odpor/averzija/ so stanja uma, strukture uperjene proti izkušnji. Ne prihajajo od zunaj, pač pa nastajajo znotraj. Prepričani smo, da nas problemi drugih napadajo. Drugi so krivi, da se tako počutimo. To so naše miselne zgodbe in naša percepcija dogodka.
Jeza in averzija skoraj vedno nastaneta kot direkten odgovor na posledico strašljive ali boleče situacije. Če situacije ne razumemo, bosta jeza in averzija prerasli v sovraštvo.
A pod njima se skrivata STRAH in BOLEČINA.
Ko občutimo eno od vrst bolečin – izguba, frustracija, žalost, se s tem običajno spoprimemo z odporom ali reakcijo obsojanja in pobega.
Budistični teksti to opisujejo kot »Gora bolečine« Zapisano je, da je naša žalost tako velika, da bi solze lahko napolnile vse štiri oceane
Tako kot bolečina, je tudi strah predhodnik jeze in sovraštva – strah pred izgubo, bolečino, zadrego, sramoto, šibkostjo, neznanjem.
Ko strah narašča, sta jeza in averzija strategiji, s pomočjo katerih se počutimo varne in zaščitene pravzaprav se v resnici počutimo negotovo in ranljivo, vendar strah in ranljivost prekrijemo z jezo in agresijo. To počnemo vse povsod – doma, v službi, na cesti … tudi v politiki je tega veliko. Strašljivost situacije nas privede do jeze. Tako nam ni potrebno pokazati pravega obraza – strah nas je.
Kot piše pesnik Hafiz:
“Fear is
the cheapest room in the house. I’d rather see you in better living conditions.”
Brez vpogleda smo obsojeni živeti svoje življenje v tej poceni sobi.
Čuječnost pa na drugi strani ponuja:
srečanje s strahom in bolečino z modrostjo in ne z jezo ali odporom
KAKO RAZVIJEMO ZDRAV ODGOVOR
Med izkušnjo, ki jo zaznamo in našim odzivom obstaja vrzel. Trenutek tišine. S zavestno pozornostjo lahko vstopimo v ta trenutek in izberemo bolj pravilen, zdrav odgovor, ki nadomesti impulzivno dejanje.
Da se to zgodi, je potrebna toleranca bolečine in strahu.
Mnogi ugotovijo, da ko jeza mine, se morajo soočati z bolečino. Drugi omenijo strah.
Primer: Med prepirom s partnerjem največkrat nismo pozorni na slišane besede, občutja in geste. Prepogosto reagiramo z jezo – v jezi. Partner zavzame obrambni položaji in prepir se stopnjuje. Ko pa je naša pozornost na občutkih, ugotovimo da sta tu prisotna strah in bolečina. Jeza in obtožbe izgineta. in to je povsem druga vrsta komunikacije.
Ko imamo opravka z jezo, se spomnimo: Bolečina je del našega življenja – razočaranje, izguba, samota. To je dejstvo. Izogibanje temu ne bo spremenilo ničesar, Pomaga pa pravilno razumevanje – modrost.
Pravilno razumevanje pomeni:
Zavedati se notranje sile kot intimnega odnos do občutkov jeze, frustracije
Zavedati se razlike med reakcijo in odgovorom.
Buda razlaga: tu sta dve puščici:
P
rva je dogodek, boleča izkušnja. Zgodi se in temu se ne moremo izogniti. Druga puščica je ta, ki jo upremo vase. K začetnemu dogodku lahko dodamo jezo, bolečino – prestrašeno stanje duha. Ali pa se naučimo, kako sprejemati ta boleč dogodek bolj sproščeno in s sočutjem.
» Sovraštvo nikoli ne premaga sovraštva.
To naredi ljubezen«
Pa venda:
Gandhi «Nenasilje zahteva več poguma kot nasilje«
PRAKSA: Odloži plašč jeze
Začnite zavestno opazovati, kako pogosto se v našem življenju pojavlja jeza. Opazujte, kako jeza lahko pride v različnih oblikah: kritika, samo-kritika, sodba, presojanje, kontrola, …
Začutite, kako se jeza poraja v vašem telesu. Vzemite si čas in to resnično začutite.
Nato opazujte, kako se ob tem pojavljajo še druga čustva, ki spremljajo jezo: agresivnost, maščevanje, tesnoba… Bodite pozorni.
Pozorni bodite na vse zgodbe, ki se ob tem rojevajo. Zgodbe, ki govorijo o prepričanju, da imate tokrat prav in podpirajo vašo jezo.
Opazujte, kako enostavno je biti z vsemi temi izkušnjami, ko ste jezni.
Zdaj ste pripravljeni, da pokukate kaj se skriva pod jezo.
Vprašajte se, je to bolečina ali je strah. Iskreno si odgovorite – potopite se v svoje občutke in raziščite: kaj je skrito pod mojo jezo? Bolečina ali strah?
Priznajte to globoko ranljivost kot del situacije. Priznanje te globoke ranljivosti kot del situacije.
Zdaj si predstavljate, da lahko komunicirate s svojim strahom ali bolečino in ne s krivdo.
Dovolite, da vas uči srce.
Na težavo se lahko odzovete na spoštljiv način, do vas in drugih. Naj to
postanite redna praksa, ko delate z jezo.
inspiracije