Moj sin je bil v petem razredu, ko je tako užalil mamo, da je začela jokati. Nisem se vmešaval. Minil je teden dni. Sin je delal domačo nalogo, ko sem prišel do njega in mu rekel: »Pridi z menoj, pojdiva na sprehod. Govoriti moram s teboj. Zelo pomembno je.«
V tišini sva hodila po parku. To pa ni bila prazna tišina. Včasih preprosto moraš ostati tiho, da izraziš čustva, ki gorijo v tebi. Izobraževanje se vedno odvija v notranjem svetu, ne v zunanjem. Sin je dojel, da se bo zgodilo nekaj pomembnega. »Sin, potrebujem tvojo pomoč,«, sem začel s pogovorom. »Bil je čas, ko sem se zaljubil. Dekletu sem obljubil, da bom v primeru, da se poroči z menoj, storil vse, kar je v mojih močeh, da je nihče nikoli več ne prizadene. To dekle je tvoja mati … Sedaj pa potrebujem tvoj nasvet. Kaj naj storim z mojim sinom, ki je užalil žensko, ki jo ljubim?«
Sin je pomislil in mi odgovoril: »Kaznuj me.« »Pred tem sem bil edini moški v družini, sedaj pa sva dva. Dva moška, ki bosta ščitila naše drage ženske. Skleniva dogovor, da nihče ne izve za najin pogovor, to bo najina moška zaveza.«
Najin dogovor sva potrdila tako, da sva si čvrsto podala roki. Takšni moški pogovori, ki pokažejo polno spoštovanje in zaupanje v otroka, nudijo izjemno spodbudo in temelj za vzgojo. Takšnih pogovorov nimaš vsak dan in v tem je njihova vrednost – njihov učinek je mnogo močnejši in globlji.
inspiracije