Nekoč me je nekdo na terapiji prosil, da bi ugotovila, kaj je njegov smisel življenja. "Zakaj sem tu." Če mu lahko to povem.
Ker so bile v njegovem življenju prisotne tudi bolj akutne in boleče težave, sva se najprej lotila zdravljenja tiste situacije. Za pogovor o smislu življenja nato ni ostalo časa, zato sva prestavila to filozofsko temo na naslednjič. Ki pa se ni nikoli zgodil.
Vendar le kaj bi počela, če bi se zgodil ta naslednjič? Lahko bi se lotila regresivne terapevtske tehnike, prosila vodnike, da naj naju peljejo v življenje, kjer se mu bo razkril njegov sedanji smisel življenja. Lahko bi o tem veliko debatirala. Lahko bi premlevala pretekle dogodke in iskala talente ...
A ob tem se nasmehnem.
A ti lahko kdo pove ali pokaže tvoj smisel življenja? Že samo vprašanje samo po sebi ponuja odgovor. "Tvoj smisel" je samo tvoj. Tvoj smisel zraste v tebi. Tvoj smisel je plod tebe, tvojih želja, tendenc, izkušenj, misli. Je košček sestavljanke tvojega življenja. Košček, ki ga lahko samo ti narišeš, ker le ti rišeš svoje življenje.
Naša življenja so kot sanje, privid, film. In tudi smisel življenja je del teh sanj. Če ti nekdo obljublja, da ti bo dal ekzakten odgovor na to delikatno vprašanje, ti rečem, da raje kar pojdi stran. Njegov odgovor, lahko še tako dobronameren in iskren, te lahko resno popelje v napačno smer, lahko te oddalji od tebe. Od sebe.
Tvoj smisel se ti bo izrisal, ko najdeš sebe, ko deluješ iz srca. Jih ni kart, ki bi to bolje opredelile. Jih ni številk in preračunanih zvezdnih pozicij, ki bi te bolje usmerile. Srce je antena življenja. Samo priklopi se na pravo frekvenco.