Najprej poglejmo v zgodovino razvoja tibetanske refleksne terapije. Kot že ime pove, terapija prihaja iz Tibeta. Originalno metodo zdravljenja hrbtenice, ki je stara več kot 5000 let, so izvajali s komolcem na področju hrbtenice. Njena sodobna varianta se izvaja z rokami in vključuje refleksne cone na lobanji, čeljusti ter zgornjem delu hrbta. Tibetanci so z združevanjem znanj iz različnih sistemov zdravljenja ter na osnovi tisočletnega izkustvenega znanja in intuicije ustvarili svoj princip medicinske znanosti. Tibetanski sistem zdravljenja je sinteza indijskega (ayurveda), perzianskega (unani), grškega tradicionalnega sistema zdravljenja, sistema tibetanskih domorodcev in kitajskih medicinskih sistemov. Tibetanski sistem zdravljenja se še dandanes uporablja v Tibetu, Indiji, Nepalu, Butanu Ladakhu, Sibiriji, na Kitajskem, v Mongoliji, v zadnjem času pa tudi v nekaterih delih Evrope in Severne Amerike. Temelji na prepričanju, da se vsaka bolezen razvije zaradi treh “strupov” duha: nevednosti, navezanosti in sovraštva. V zahodnem svetu pa je najbolj znana avtorica sodobne metode Lone Sorensen, ki je znanja o tej metodi pridobivala pri argentinskem zdravniku Villa Grassi.
Tudi v Sloveniji je metoda vse bolj razširjena, saj pomaga pri številnih težavah in na telo deluje celostno. Certificirana terapevtka Nataša Kos Križmančič pravi, da je tibetanska refleksna terapija vratu in glave metoda z zelo širokim spektrom delovanja, saj deluje na centralni živčni sistem. Pomaga pri težavah, ki jih povzročajo slaba drža, mišična napetost v celem telesu, pri revmatičnih obolenjih, fantomskih bolečinah manjkajočega uda, visokem pritisku, glavobolih, čiru na želodcu, nespečnosti, demenci, cerebralnih poškodbah, vrtoglavicah, odrevenelosti, oteklinah, palpitaciji, hormonskem neravnovesju ter mnogih drugih težavah in boleznih.
KAKO TERAPIJA DELUJE?
»S posebno tehniko dela na refleksnih conah glave in zgornjega dela hrbta sproščamo obhrbtenične mišice in s tem vplivamo na lego vretenc. Tako so hrbtenični živci osvobojeni pritiska in živčni impulzi lahko nemoteno potekajo v obe smeri; iz različnih delov telesa do možganov in nazaj. Zdrav in pretočen živčni sistem, z drugimi besedami zdrava hrbtenica, pa je pogoj za optimalno delovanje vitalnih organov ter vseh ostalih telesnih struktur. Metoda je povsem varna, saj na hrbtenico delujemo preko refleksnih con in ne z direktnimi pritiski.« opisuje Kos Križmančičeva. Terapija je primerna za vsakega, ki ima napetosti in/ali bolečine na področju ramenskega obroča ali hrbtenice. »Mišične napetosti namreč zmanjšujejo krvni pretok in torej vplivajo na prehranjenost na celičnem nivoju. Hkrati lahko dolgotrajna mišična napetost vodi v premik vretenc iz optimalne lege in torej povzroči spremembe/težave na nivoju skeleta in statike telesa ter posledično na živčnem sistemu in organih. Smiselno je torej delovati preventivno, in ne izključno takrat, ko so težave že zelo očitne ali kronične.«
Spekter delovanja terapije je zelo širok, saj je celotno telo oživčeno in odvisno od dobre pretočnosti živčnih poti. Tako bomo s to metodo uspešni pri težavah, ki nastanejo zaradi napetosti čeljusti (npr. tinitus, težave ugriza, škripanje z zobmi), pri različnih vrstah glavobolov, mišičnih napetostih kot tudi pri težavah, ki izhajajo iz slabe drže, okvar hrbtenice in mišičnih napetosti.
BOLEČINO VZETI RESNO
Kos Križmančičeva pravi, da je vsako bolečino potrebno resno obravnavati. Žal se ljudje še prehitro navadimo na svoje bolečine in jih celo jemljemo kot samoumevne. Pa ni potrebno, da bi tako tudi bilo. »Zelo pomembno je imeti posluh zase, za svoje telo in tudi pravočasno ukrepati, ko zaznamo napetosti in bolečine. Te so običajno odraz stresnih, tudi čustvenih ali duševnih odzivov, saj je znano, da se poleg žlez z notranjim izločanjem na stres najhitreje odzivajo ravno mišice. Tako je pogosto razlog za mišične napetosti (na začetku) in za okvare hrbtenice in različne bolezni (kasneje) ravno stres, ki se mu dandanes le težko izognemo. Vzeti si čas zase, pa naj bo to sprehod v naravi, ples v dobri družbi ali pa odlična knjiga, je torej tista dragocena dobra navada, s katero dolgoročno ohranjamo svoje zdravje. Ko pa to ni dovolj za ublažitev posledic stresa, brez odlašanja poiščimo pomoč izšolanega terapevta.« zaključuje terapevtka tibetanske refleksne terapije, Nataša Kos Križmančič.
Nataša Kos Križmančič je edina licencirana učiteljica Sorensen metod v Sloveniji in vodja šole Sorensensistema za Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Več o njej tudi na spletni strani: http://www.obraznarefleksoterapija.si/