Pomladni solsticij, znan tudi kot pomladno enakonočje, označuje začetek pomladi na severni polobli in se običajno zgodi okoli 20. ali 21. marca. To je čas, ko dan in noč trajata približno enako dolgo, kar simbolizira ravnovesje, preporod in prebujanje narave.
Gre za naravni prelom, ki že tisočletja zaznamuje prebujanje življenja, ponovni zagon vegetacije in duhovno ravnovesje. V naravnih religijah in tradicionalnih kulturah je ta dan pomenil novo leto, čas za sejanje semen, obredno čiščenje in obnovitev življenjske energije.
V zeliščarstvu je ta trenutek pomemben kot začetek aktivne rastne sezone. Zemlja se segreje, vlažnost narašča, korenine se prebudijo – kar ustreza osnovnim pogojem za rast zdravilnih rastlin.
Hkrati 21. marca obeležujemo tudi mednarodni dan gozdov, kar daje dodatno priložnost za razmislek o naši povezanosti z naravnim okoljem, še posebej skozi prizmo zeliščarstva.
Z naravo se vse začne znova – tudi naše zdravje in notranje ravnovesje.
Zeliščarska simbolika pomladi
Pomlad v zeliščarskem koledarju pomeni začetek nabiranja svežih divjih rastlin in zelišč. Prve med njimi so pogosto trobentice (Primula veris), navadni regrat (Taraxacum officinale), čemaž (Allium ursinum) in kopriva (Urtica dioica). Te rastline so bogate s hranili in zdravilnimi učinkovinami, ki podpirajo čiščenje telesa po zimi, spodbujajo prebavo in dvignejo raven energije.
Zeliščarji v tem času pripravljajo pomladne čaje, tinkture in obkladke za podporo jetrom, limfnemu sistemu in koži. Pomladno enakonočje je tudi duhovni trenutek za postavitev novih namenov in za obnovo osebnega stika z naravo.
Pomlad je v zeliščarskem pogledu čas, ko se v naravi pojavijo prve zdravilne rastline s krepčilnim, razstrupljevalnim in obnovitvenim delovanjem. To so zelišča, ki:
- spodbujajo presnovo (regrat, kopriva, smrdljivka, čemaž)
- čistijo kri in jetra (navadni lapuh, marjetica, breza)
- krepitev imunskega sistema (trobentica, pljučnik, vijolica)
Pomemben poudarek je na t.i. pomladnih kurah, kjer se iz nabranih rastlin pripravljajo:
- čaji in poparki za čiščenje organizma
- sirupi in tinkture za lajšanje prehladnih obolenj
- jedi z divjimi rastlinami kot prehranski dodatek in vir mikrohranil
Zeliščarji poudarjajo pomen opazovanja narave, upoštevanja luninih ciklov in lokalnega ekosistema, saj rastline svojo moč izražajo v sozvočju z okoljem.
Gozd ni le prostor za sprostitev, temveč vir znanja, zdravil in modrosti, ki zahteva spoštovanje.
Dan gozdov in pomen varovanja rastlinske pestrosti
Mednarodni dan gozdov, ki ga je razglasila OZN, poudarja pomen gozdov za preživetje planeta. Letna tema dneva gozdov se spreminja, a osnovno sporočilo ostaja enako: gozdovi so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, podnebno ravnovesje in človekovo zdravje.
Za zeliščarje imajo gozdovi prav poseben pomen. V njih najdemo nekatere najpomembnejše zdravilne rastline, kot so: gomoljasta repica (Cardamine bulbifera), divji hmelj (Humulus lupulus), gozdna vijolica (Viola reichenbachiana) in številne druge. Gozdovi služijo tudi kot naravno zatočišče za meditacijo, opazovanje in učenje o rastlinskem svetu.
Za zeliščarje imajo gozdovi večplastno vlogo:
- vir redkih zdravilnih rastlin, kot so gozdna vijolica, gomoljasta repica, divji hmelj, gozdni slezenovec
- učilnica za opazovanje rasti, razporeditve, senčnih mikroklim in talnih značilnosti
- zavetje za stik s sabo, meditacijo, senzorični stik z zemljo in rastjo
Gozd je tudi prostor, kjer se uči etičnega nabiranja – to pomeni:
- nabiranje največ 10% rastlin z določenega rastišča,
- spoštovanje zaščitenih vrst,
- poznavanje lokalnih predpisov (npr. Zakon o ohranjanju narave v Sloveniji),
- vračanje k rastiščem z opazovanjem njihovega okrevanja.
Gozd je torej živ ekosistem, ne “trgovina z zelišči”.
Tradicija, znanje in odgovornost
Pomlad je v številnih tradicionalnih kulturah čas obredov prečiščevanja in praznovanja rodovitnosti. Zeliščarstvo kot veščina temelji na opazovanju narave, razumevanju naravnih ciklov in spoštovanju virov, ki jih narava ponuja. Že od pradavnine je pomlad v Evropi povezana s prazniki, kot so Jarilo, Ostara, vzhodnoalpski pomladni kresovi in pozneje tudi krščansko obeleževanje vstajenja – Velika noč. V središču teh praznikov so vedno plodnost, obnova in rast.
Danes se tradicionalno znanje nadgrajuje z znanstvenimi raziskavami, vendar ostaja temeljnega pomena trajnostni in spoštljiv odnos do narave.
Ob pomladnem enakonočju in dnevu gozdov smo povabljeni v gozd – ne le kot obiskovalci, temveč kot varuhi in učenci narave. Pri nabiranju rastlin je ključna zmernost, spoštovanje naravnega okolja in upoštevanje zakonodaje, saj le tako lahko ohranimo habitate tudi za prihodnje generacije.
Zeliščarstvo nas uči potrpežljivosti, opazovanja in sožitja z naravnimi cikli.
Zeliščarji – tako tradicionalni kot sodobni – predstavljajo most med znanostjo in izročilom.
Danes mnogi med njimi povezujejo:
- znanstvene raziskave o učinkovinah, kot so flavonoidi, eterična olja in tanini,
- empirične metode priprave pripravkov, kot so mazila, macerati in parne kopeli,
- trajnostne in ekološke pristope pri nabiranju in uporabi zdravilnih rastlin.
Pomladni čas je idealen za aktivno vključenost posameznika v skrb za naravo in lastno zdravje. Nekaj preprostih korakov:
- obiščite lokalni gozd in spoznajte pomladne rastline v vašem okolju. Priporočljiva je prisotnost izkušenega zeliščarja ali uporaba dobre zeliščarske literature,
- pridružite se zeliščarskim delavnicam ali pomladnim čistilnim akcijam v naravi,
- poskusite sami pripraviti čaj iz nabranih rastlin, npr. mešanico regrata, koprive in trobentice,
- zasadite zeliščni vrt na balkonu, vrtu ali skupnostnem prostoru,
- obeležite dan gozdov z obiskom zaščitenega območja ali podporo organizacijam za ohranjanje gozdov.
