Teorijo, kaj je ljubezen, smo obrazložili že v prvem in drugem prispevku. V tem prispevku pa bomo ugotavljali, kaj pomeni ljubezen za našo okolico in kako jo širimo. Človek, ki je miren, dober v srcu, srečen in dobro povezan z virom energije, ne bo nikoli delal lumpih, grdih stvari. To ni v njegovi naravi. Tisti, ki v sebi nosi ljubezen, bo zmeraj ravnal racionalno z vsem, vendar ne bo delal po umu, pač pa po srcu, saj je v harmoniji z vsem. Ljudje imajo na žalost težave z razumevanjem, kaj pomenijo slaba in kaj dobra dejanja, saj dobra dejanja enačijo z upoštevanjem zakonov držav, slaba pa ravno kontra. To v duhovnosti ne gre skupaj. V duhovnosti ne obstajajo zakoni držav, ampak zakoni vesolja. En tak zakon je recimo akcija – reakcija. Če narediš nekomu nekaj slabega, verjemi, da se ti bo slabo tudi vrnilo. Zato se ti splača biti dober
Torej, zanima nas, kje je ljubezen. Kakšen vpliv ima? Kako lahko ljubezniv človek vpliva na svoje okolje, ne da bi se tega sploh zavedal? Oseba, ki je v sinergiji z vsem, ne potrebuje veliko razmišljati, ker deluje po svojem vodenju. Ne rabi ugotavljati, ali je nekaj prav ali ne, ona to ve takoj, saj ji govori srce. Že sama bližina takih ljudi deluje pozitivno na okolico, saj imajo čisto avro in višjo frekvenco od običajnih Zemljanov. Višja frekvenca takega posameznika deluje čistilno tako na druge ljudi, kot tudi na celotno okolje. Ta frekvenca deluje podobno kot zvok in nas sprosti, umiri ter nam nezavedno dviguje našo frekvenco. Tak posameznik torej zna ljudi umiriti, motivirati in jih usmeriti, zna se tudi sporazumeti z živalmi, brati naravno, predvsem pa ve, kako ustvariti okolje, v katerem prosperira ljubezen in lepota. Hkrati zna biti tudi strog in pravičen, vendar vedno z dobrim namenom. Njegove telesne kretnje so zavedne, saj živi v vsakem trenutku, njegov govor pa je smiseln in jasen. Tudi preko govora se ustvarja oz. širi ljubezen, saj je glas prav tako frekvenca. Z upoštevanjem vsaj delčka naštetega lahko čisto vsak izmed nas na svoj način deli ljubezen.
Ustvarjanje in deljenje ljubezni na dnevni ravni pa sploh ni tako zelo težko. Bodimo dobri in prijazni do ostalih ljudi. Ne vemo, kakšne so njihove zgodbe, zakaj so takšni, kot so. Bodimo do njih taki, kot bi si želeli sami, da bi oni bili do nas. Bodimo tudi taki, da se zavedamo, da je svet naša skupna hiša ‒ verjamem, da v svoji hiši ne bi radi imeli polno smeti ter vse polomljeno, zažgano. Kajne? Za kuhanje z ljubeznijo ste že slišali? Pri tistem, ki rad kuha, je definitivno ljubezen v hrani. Hrana pa nima zgolj namena, da se z njo fizično prehranjujemo, ampak tudi, da preko nje »nahranimo« svojo dušo z ljubeznijo. Lep primer je test z rižkom [KLIK]. Našo ljubezen čutijo tudi rastline, če se z njimi ukvarjamo, pogovarjamo. Še zlasti dobro je, da jih sami zasadimo na poseben način. Živalcam ni dovolj, da jih samo pobožamo. Moramo prav usmeriti pozornost na njih, da so vesele. Naš pogled namreč tudi oddaja ljubezen, če je le-ta v nas samih. Poleg vsega: ljubezen nas povezuje. V resnici ne bi potrebovali ne telefona, ne interneta, ne pošte za biti v stiku. Tako delajo živali ves čas, mi pa si mislimo, kako napredni smo. Kot en kamen smo napredni, ja.
Zato je cilj našega društva, da ljudi same pripeljemo do te brezpogojne ljubezni. Da jo prižgemo v vas samih, da bi lahko zasvetili in osvetlili vse okoli vas. Ena lučka prižge drugo in tako naprej. Več kot pa je lučk, lepši svet bo nastajal. S to mislijo zaključujem zadnji del o ljubezni, v bodoče sledijo še zanimivejši prispevki.
inspiracije