Perfekcionizem je osebnostna lastnost, katere glavni domeni sta postavljanje visokih standardov in ciljev ter težnja po brezhibnosti (popolnosti). Med ostale lastnosti perfekcionizma pa sodijo še natančnost, obsesivnost, red, vztrajnost in visoka motivacija, posledično pa visoki dosežki ter izogibanje neuspehu.
Pri ‘izvoru’ perfekcionizma se porajajo številna različna mnenja. In sicer, da je perfekcionizem naša vrojena lastnost, da je odvisen od vrstnega reda rojstva (prvorojenci bi namreč naj bili bolj nagnjeni k perfekcionizmu ali perfekcionističnim lastnostim) ali starševskih pričakovanj in vzgoje.
Perfekcionizem lahko ima tako pozitivne kakor tudi negativne učinke.
Negativni učinki perfekcionizma se lahko pojavijo, kadar je le-ta sprožen s strani drugega, oseba sama pa nima teh osebnostnih lastnosti in lahko zaradi tega občuti stres, nemirnost, kar je lahko povezano tudi s pešanjem zdravja in povečanjem doživljanja stisk. Med negativne učinke perfekcionizma spadajo tudi občutek superiornosti, hipersenzitivnost in impulzivnost. Perfekconistične osebe bi naj bile tudi bolj nagnjene k izgorelosti in bi naj pogosteje doživljale strah pred ocenjevanjem.
Pozitivni učinki perfekcionizma pa so natančnost, doslednost in odločnost, visoka motivacija in učinkovitost, velik talent za dobro organiziranost in organizacijo ter zanesljivost. Nase osredotočen perfekcionizem je povezan z boljšim fizičnim zdravjem in višjim doživljanjem pozitivnih afektov oziroma čustev.
Ne glede na pozitivne ali negativne učinke perfekcionizma pa seveda obstaja meja med temi učinki. Ta meja je odvisna predvsem od nas samih, kje jo bomo postavili. Namreč do kje nam naše perfekcionistične lastnosti pomagajo oziroma nas potiskajo naprej (nas motivirajo k ciljem skupaj z lastnostmi dobre organiziranosti, vztrajnosti ter odločnosti) in od kje naprej nas morebiti ovirajo (če neprestanoma stremimo k popolnosti in si ne dovolimo biti kdaj pa kdaj tudi nepopolni in seveda, če se ta težnja po popolnosti sčasoma začne odražati na našem psihofizičnem zdravju).
Ob tem se je pomembno tudi vprašati, na katerih področjih življenja si želimo biti perfekcionistični in na katerih si dovolimo biti tudi nepopolni.
