Naj se dotaknem izjemno pogostih izgovorov v partnerstvih. Veliko ljudi preprosto ne zna biti samskih. Pogosto slišim: Raje sem z njo/njim, samo da nisem sam/-a. Ljudje nemalokdaj načrtno ostanejo s partnerji, za katere se zavedajo, da jim ne ustrezajo, a so skupaj, ker tako niso sami oziroma ker s tem nekdo skrbi zanje, so pač skupaj … Navadno zaradi nekega izgovora, kot je recimo, da oni pa res niso rojeni pod srečno zvezdo, da bi jih imel rad nekdo, s katerim bi bili res srečni.
Pravijo, da idealne zveze ni
Ne recimo, da bi morala biti ravno idealna, vsekakor pa za vsakogar obstaja partner, s katerim lahko živi polno in srečno življenje. Partnerstvo, v katerih vladajo vzajemno razumevanje, osebnostna rast in izpolnjevanje osebnih sanj obeh. Vendar si je to treba zaželeti in tudi sprejeti!
Potem je tu tudi mit o karmičnih zvezah
Nekateri so preprosto odločeni, da je nujno vztrajati v nezdravi zvezi, ker je to karmična zveza in je treba odplačati karmični dolg. Potem je tu še izgovor ljudi, ki sanjajo o potencialnem partnerju in se tolažijo, da nekega dne bodo že opaženi, saj čutijo tako močno povezavo z ljubljeno osebo, da je to "zagotovo karmična vez" in "enkrat bo to ta oseba že uvidela in se tudi zaljubila". Vse to so seveda spet le izgovori.
Karmična povezava z ljudmi se lahko razrešuje ne le v partnerstvu, ampak tudi recimo v prijateljstvu. Karkoli vam prinaša žalost, nesrečo ali katero drugo negativno čustvo, preprosto izločite iz svojega življenja, brez izgovorov. Mogoče vas bo to bolelo kratkoročno, dolgoročno pa vam takšne odločitve prinašajo le srečo.
Spreglejmo že dejstvo, da vse določamo popolnoma sami
Mi smo narava. Smo eno s to lepoto. Ljubim gore. Nisem alpinistka, a čeprav se sama ne podam v plezanje, so zame tudi gorske stene čudovite. Se pač zavedam svojih sposobnosti in neizkušenosti in tako te čudovite gorske stene občudujem iz daljave. Tudi tako so lepe, torej mi ni treba plezati in se lotevati zame nevarnih podvigov, lahko jih občudujem tudi od daleč, ker mi to preprosto zadostuje. Prav tako se v življenju lotevam le reči, ki me mikajo toliko, da jih raziščem do prave mere, kolikor me osrečujejo. Poznam svojo mejo in predvsem zase pravo pot. Jo poznate vi? Življenje je potovanje, ki vedno znova potrebuje odločitve, usmeritve, ki jih lahko sprejemamo avtomatsko, s tendenco strahu iskanja varnosti (tako kot to počne večina ljudi), ali pa premišljeno in srčno s ciljem živeti resnično polno in srečno življenje. Večina ljudi je na dopustu popolnoma sproščena in nasmejana, saj jim uspe pozabiti na vsakodnevne skrbi. Odločijo se, da so tisti teden ali dva varni, ker so si po celoletnem garanju res zaslužili ta dopust in so lahko sproščeni, ker so to upravičili. Toda tudi celo življenje je lahko tako sproščeno potovanje, če se tako odločite in si to preprosto dovolite!
Predstavljajte si najlepši pogled na naravo, kar ste jih kdaj videli, in si recite: To sem jaz! Ta lepota, ta veličastnost, vse to sem jaz in moje življenje. Pojdite na bližnji hrib, poglejte na dolino in se zavejte svojega pomena, svoje vloge v svetu. Vi ste najpomembnejši v svojem svetu in samo vi določate, po katerih cestah se boste peljali. Samo vi! Potem odpustite svoj ego in željo po maščevanju ter vsa negativna čustva. Naj jih veter odpihne za vedno! Nato vdihnite svež zrak ter se napolnite z ljubeznijo, srečo, veseljem in voljo, da boste lahko spremenili vse! Življenje je lahko čudovita pravljica … moja, tvoja, naša.