Janja  Urankar Berčon

Otrok je popolnoma enakovreden odrasli osebi

24. junij 2024    174 ogledov

Se kdaj vprašamo, zakaj odrasli stalno izkazujemo moč nad otroki in verjamemo, da smo tisti, ki moramo usmerjati, popravljati in kaznovati? Ta pristop izvira iz generacij, ki so nas učile, da je avtoriteta odraslih nepogrešljiva za vzgojo otrok. Vendar pa vse več raziskav in sodobnih pristopov k vzgoji, kažejo, da so otroci od rojstva popolnoma kompetentni in zaslužijo spoštovanje, enakovreden odnos in priložnost za samostojno rast.

Otroci so sposobni razumeti in se prilagajati svojemu okolju, izražati svoje misli in čustva ter sodelovati v družinskih in družbenih odnosih na enakovreden način. Otrok ima lastne misli, občutke in potrebe, za katere je prav, da jih spoštujemo in jemljemo resno. Ko odrasli izkazujemo moč nad otroki, jim odvzemamo priložnost za razvoj samospoštovanja, integritete in avtonomije.

Eden ključnih vidikov je pomembnost spoštovanja otrokove osebne integritete. To pomeni, da moramo kot odrasli spoštovati otrokove meje, potrebe in čustva. Namesto da otrokovo obnašanje vidimo kot nekaj, kar je treba popraviti ali nadzorovati, bi ga morali videti kot izraz njihove kompetentnosti in jih podpirati pri razvoju njihove odgovornosti.

In kako je pri prehodu v puberteto?

Ko otroci vstopijo v puberteto, pogosto postanejo bolj neodvisni in začnejo izraziteje izražati svoje nestrinjanje. V tem obdobju se odrasli še pogosteje znajdemo v situaciji, ko želimo, da obvelja naša volja. To lahko vodi v konflikte, ki izhajajo iz našega občutka ogroženosti in želje po ohranitvi avtoritete. V resnici pa je to obdobje ključnega pomena za krepitev otrokove avtonomije in samostojnosti.

Ne tekmujmo, zgradimo enakovreden odnos

Namesto da tekmujemo z otrokom in poskušamo nad njim uveljaviti svojo voljo, bi morali prepoznati priložnost za izgradnjo bolj enakovrednega odnosa. Otroci so kompetentni in so sposobni sodelovati v pogovorih, sprejemati odločitve in se učiti iz svojih napak. Naša naloga je, da jih pri tem podpiramo, ne pa zaviramo.

To seveda ne pomeni, da otrokom ne postavljamo nikakršnih mej

Nasprotno, postavljanje mej je nujno za varnost in razvoj. Vendar pa je ključnega pomena, da meje postavljamo skupaj z otroki in da jasno izrazimo, kaj si želimo in kaj pričakujemo. S tem otrokom omogočimo, da razumejo razloge za meje in jih sprejmejo kot del odgovornega ravnanja.

Morda je zdaj čas, da spremenimo naše reakcije in vzgojne pristope. Namesto da izkazujemo moč in poskušamo nadzirati, raje gradimo odnose, ki temeljijo na spoštovanju, empatiji in avtentičnosti. Ko bomo prepoznali in priznali kompetentnost otrok, bomo lahko ustvarili okolje, v katerem se bodo počutili varne, spoštovane in cenjene. S tem jim bomo omogočili, da razvijejo svoje potenciale in postanejo odgovorni, samostojni posamezniki.

Otroci so že od rojstva popolnoma kompetentni in naša naloga je, da to prepoznamo in podpremo

Morda je zdaj tisti pravi čas, da se zamislimo nad vzgojnimi pristopi in začnemo graditi odnose, ki temeljijo na enakovrednosti in spoštovanju. Le tako bomo lahko omogočili otrokom, da rastejo v samozavestne in odgovorne posameznike, pripravljene na izzive in priložnosti, ki jih prinaša življenje.

Prepoznajte in spoštujte kompetentnost otrok ter gradite odnose, ki temeljijo na enakovrednosti, spoštovanju in skupnem postavljanju mej.

Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...