Vsak mesec v terapevtski prostor pridejo otroci, ki se spopadajo z vedenjskimi, čustvenimi ali učnimi težavami. Včasih so starši precej skeptični glede tega, ali bo njihov otrok zdržal ležati mirno na terapevtski mizi in že vnaprej napovedujejo, da terapija morda ne bo mogoča, saj doma niti pet minut ne zdržijo pri miru.
Kljub začetnim pomislekom, vedno najdemo skupni jezik s starši in se dogovorimo, da bo otrok prišel prvič, da si ogleda, kako poteka terapija. Če mu bo v redu, bomo nadaljevali, v nasprotnem primeru pa bomo prekinili in poskusili znova naslednjič. Ta pristop pomirja tako starše kot tudi otroke, saj se počutijo varne in sprejete.
Med terapevtskim procesom se z nekaterimi pogovarjamo, drugi poslušajo pravljice, medtem ko se nekateri celo med terapijo sprostijo do te mere, da zaspijo.
Večina staršev in otrok je po končani terapiji prijetno presenečena. Sprva se morda sprašujejo, kako je bilo mogoče, da so lahko tako dolgo ležali in da jim ni bilo težko. Razlog tiči v tem, da otroci s težavami, kot je ADHD, pogosto doživljajo pomanjkanje življenjske energije. Nenehno so v gibanju, saj delujejo predvsem na adrenalinu. Terapevtski pristop, ki vključuje umirjeno, prizemljeno energijo z nizko frekvenco, jih prizemlji in umiri. Posledično lažje sledijo tudi šolskim obveznostim.
Opazovanje otroka, ki je označen kot hiperaktiven, kako dobi pozitivno izkušnjo in spozna, da je z njim vse v redu, je vedno posebno. Noben otrok si v resnici ne želi, da bi ga učitelji nenehno opozarjali, da bi se starši jezili nanj. Tudi sami bi se radi obnašali drugače, vendar preprosto ne zmorejo. Osnovni razlog za to je pomanjkanje umirjene, prizemljene energije.
Njihovo stalno gibanje, prijemanje za predmete in morda tudi nesreče, ki se jim zgodijo, so načini, kako pritegniti pozornost učiteljev, sošolcev in staršev ter na ta način dobiti njihovo energijo. Ko imajo dovolj lastne energije, pa se lahko osvobodijo neugodnih vedenjskih vzorcev in živijo bolj uravnoteženo življenje.
inspiracije