Pri otrocih s selektivnim mutizmom je značilno, da so izjemno
občutljivi na zaznavanje okolice. So visoko občutljivi otroci, ki rabijo večji del dneva preživeti v tišini, saj jih hrupna okolja in množice ljudi utrujajo in jim povzročajo stres.
Otroci, ki se bolj zaprti v besedni komunikaciji, morajo zgraditi zares pozitivno samopodobo,
ki jim služi kot temelj, da se lahko počasi in postopoma odpirajo – najprej najbližjim,
šele nato širši okolici.
So kot nežne školjkice, ki v sebi skrivajo biser.
Menim, da selektivni mutizem ni diagnoza, temveč odraz
otrokove volje do izražanja.
Izražanje ne poteka samo besedno.
Izražamo se lahko skozi:
risanje,
barvanje,
pisanje,
kuhanje,
igranje glasbila,
ples,
petje ali
katero drugo umetniško ustvarjanje.
Otroci s selektivnim mutizmom so ponavadi bolj odprti za kreativno izražanje. Moramo le odkriti otrokov potencial (kaj je tisto kar ga najbolj veseli) ter ga z veliko pohvalami spodbujati pri izražanju v področju, ki ga veseli.
Začnete lahko tako, da skupaj z otrokom rišete, barvate, mu pripovedujete pozitivne pravljice ali pesmice ter ga tako spodbudite k sodelovanju.
Otrok skozi hobi, ki ga veseli lahko okrepi samozavest in se začne postopoma tudi besedno več izražati.
Potrebna je velika mera potrpežljivosti in razumevanja,
da se otrok začne postopoma odpirati za sodelovanje.
inspiracije